Zadnje poplave posledica pojavov, ki jim nismo priča niti vsakih sto let

Vremenoslovci so izdali pisno poročilo o vremenskih pojavih med 9. in 14. septembrom, ko so jug, vzhod in severovzhod države ohromili plazovi in poplave. Poplavljenih je bilo prek tisoč domov. Glavni razlog so bile obilne padavine, vremenoslovci pri agenciji za okolje (Arso) pa zdaj pojasnjujejo, kako se je vse skupaj zgodilo.

V omenjenem obdobju je največ padavin padlo prav v osrednji Sloveniji, na vzhodu in severovzhodu države. V petih dneh je na teh območjih padlo med 70 do 160 litrov dežja na kvadratni meter. Največ padavin so izmerili v Murski Soboti, kjer je padlo 161 litrov, na Lisci je padlo 160 litrov, na Planini pod Golico 149 litrov, v Novem mestu 143 litrov, v Brežicah 140 litrov, v Cerkljah 139 litrov in na Malkovcu 130 litrov.

Padavine so se v tem obdobju razporedile v dva vala. Prvi je trajal od 9. do 12. septembra. Drugi pa od 12. septembra zvečer pa do 14. septembra zjutraj. Hujši je bil drugi val, najbolj v Murski Soboti, kjer je v manj kot treh dneh padlo 129 litrov padavin na kvadratni meter. Sicer pa je od 1. do 14. septembra v Murski Soboti padlo kar 271 litrov padavin na kvadratni meter, to je 34 odstotkov povprečne letne količine padavin v obdobju od 1981 do 2010.

Čeprav je večina padavin padla v dveh valovih, ki sta trajala dva do tri dni, je ponekod v kratkem času padla izjemna količina padavin. Na Lisci je v 5 minutah padlo 19 litrov padavin, kar se v povprečju zgodi dvakrat na stoletje. Še bolj skrajen je primer v
Murski Soboti, kjer je v noči s sobote na nedeljo padlo v 45 minutah 65 litrov, v eni uri 71 litrov, v dveh urah 82 litrov, v štirih urah 87 litrov ter v soboto in v noči na nedeljo v 24 urah kar 123 litrov dežja na kvadratni meter. Ti dogodki se v povprečju zgodijo enkrat na več kot stoletje.

Prvi val

Pri Arsu so zapisali, da je v torek nad južno Skandinavijo in severnim delom srednje Evrope ciklonsko območje, povezano z višinskim ciklonom, nad južno Evropo in našimi kraji pa je bilo območje enakomernega zračnega tlaka. V nižjih plasteh ozračja je od zahoda k nam dotekal zelo topel in vse bolj vlažen zrak, v višinah pa je od severovzhoda k nam prihajal hladnejši zrak. Ozračje je zato postajalo labilno.

V torek je bilo sicer pri nas po večini še sončno in zelo toplo, popoldne pa so v severni polovici države začele nastajati nevihte, ki so se širile proti jugovzhodu in se pojavljale tudi v noči na sredo, ko je hladna fronta prešla naše kraje. Največ padavin je bilo na severozahodu, deloma v osrednji in v jugovzhodni Sloveniji.

Višinski ciklon se je v sredo pomaknil že bolj proti jugu, naši kraji pa so bili na njegovem obrobju. Plitvo ciklonsko območje je začelo nastajati tudi nad severnim Sredozemljem. V višinah je pihal šibak do zmeren jugozahodni veter, v nižjih plasteh ozračja
pa šibak vzhodni do severovzhodni veter. Ozračje se je v nižjih plasteh ohladilo in stabiliziralo. Še vedno je bil nad našimi kraji zelo vlažen zrak.

Tako je pri nas v sredo prevladovalo oblačno in deževno vreme, le na Primorskem je bilo v glavnem suho. Največ padavin je bilo v jugovzhodni in deloma osrednji Sloveniji.

V četrtek, je pogosto deževalo, vendar pa količina padavin v večjem delu države ni presegla opozorilnih vrednosti. Takrat je nad severno Italijo in severnim Jadranom še vztrajalo ciklonsko območje, ki se je pomikalo na Balkan. Središče višinskega ciklona je bilo nad Nemčijo, nad nami pa je pihal jugozahodni veter.

V tem obdobju je največ padavin padlo v vzhodni in jugovzhodni Sloveniji, nad Ljubljansko kotlino, Lendavskimi goricami in Zgornjesavsko dolino. Padlo je od od 50 do 90 litrov padavin, največ, 90 litrov, je padlo v Novem mestu.

Drugi val

Dan za tem pa se je nad Italijo poglobilo novo ciklonsko območje in se pomikalo nad severni Jadran. Hkrati se je višinsko jedro hladnega in vlažnega zraka pomikalo prav tako nad severni Jadran. V petek zvečer so se padavine pri nas krepile in v noči na soboto zajele vso državo. Najmočneje je padalo v vzhodni polovici države, padavine pa so bile sicer povsod zmerne oziroma močne.

Oblačno vreme s pogostimi padavinami se je vleklo še celo soboto in tudi v noči na nedeljo. Zaradi prisotnosti višinskega jedra hladnega zraka je bilo ozračje nestabilno, pojavljali so se krajevni nalivi, ki so bili predvsem na severovzhodu zelo obilni.

Drugi val je zajel večji del države, kot prvi, največ padavin je padlo v osrednji Sloveniji in vzhodni polovici države. Padlo je od 50 do 129 litrov padavin, največ, kar 129 litrov na kvadratni meter, so izmerili v Murski Soboti.

Izdali sklep o ocenjevanju škode na stvareh

Po zbranih predhodnih ocenah lokalnih skupnosti o škode po zadnjih poplavah kaže, da je škoda višja od 0,3 promile načrtovanih prihodkov državnega proračuna oz. višja od dobrih 2,5 milijona evrov. Zato je Uprava RS za zaščito in reševanje danes izdala sklep o ocenjevanju škode na stvareh, je pojasnil generalni direktor uprave Darko But.

Natančnega podatka o višini predhodno ocenjene škode But ni želel posredovati, saj bi podatek lahko bil glede na končno oceno škode zavajajoč, je pojasnil.

Glede na danes izdan sklep bodo škodo na državnih cestah, vodotokih, na kulturni dediščini v gospodarskih in negospodarskih dejavnostih, na zalogah in izpadu dohodka ocenila pristojna ministrstva. Škodo na kmetijskih zemljiščih in na stvareh oz. na stavbah in gradbeno-inženirskih objektih pa bodo ocenile občinske in regijske komisije za ocenjevanje škode.

Sklep o oceni škode v tekoči kmetijski proizvodnji bo izdan predvidoma naslednji teden po pridobitvi dodatnih podatkov s strani kmetijskega ministrstva in Arso. Ker je tekočo kmetijsko proizvodnjo možno zavarovati za primer poplave, se bo ocenjena škoda v tekoči kmetijski proizvodnji uporabljala kot izhodišče za znižanje zakupnin zemljišč Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov RS, za zmanjšanje plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma za izvedbo nekaterih ukrepov kmetijske politike, je še pojasnil But.