Bomo rušenje Kolizeja obžalovali kot dejanje 'nekulturnega barbarstva'?

Stavbo naj bi porušili danes med 8. in 9. uro, a se je rušenje zavleklo zaradi pregleda Kolizeja s psi, pri katerem so odkrili še dva brezdomca, ki sta spala v stavbi. S Kolizeja so sicer danes že odstranili salonitne plošče, postopno rušenje stavbe, ki naj bi po besedah vodje marketinga in odnosov z javnostmi na Kranjski investicijski družbi Saše Mrak trajalo tri tedne, pa se je začelo ob 9.30.

Rušenju bo sledilo sortiranje in odvažanje odpadnega materiala, ki bo trajalo dva do tri mesece. Pri tem bo Gosposvetska cesta ostala odprta, tako da promet ne bo moten. Urejene so tudi vse prometne označbe, za pešce in kolesarje pa je postavljen varnostni oder, je pojasnila Mrakova in dodala, da samo rušenje, razen hrupa, ki ga bodo povzročali stroji, tako ne bo moteče za promet in okolico Kolizeja.

V nadaljevanju jih čaka še postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja za izgradnjo novega Kolizeja, vendar bodo morali, kot je še povedala, počakati, da ljubljanski mestni svet sprejme občinski podrobni prostorski načrt za območje Kolizeja. Mestna občina je šele sredi marca letos sprejela sklep o začetku priprav občinskega prostorskega načrta, omenjeni akt pa predvideva, da bo predlog podrobnega prostorskega načrta predvidoma pripravljen šele marca prihodnje leto.

Kranjska investicijska družba je gradbeno dovoljenje za rušenje ljubljanskega Kolizeja pridobila po osmih letih razprav. Prejšnja ministrica za kulturo Majda Širca je kulturnovarstveno soglasje za raziskavo in odstranitev kulturnega spomenika Kolizej podpisala leta 2009. Ljubljanska upravna enota je Kranjski investicijski družbi gradbeno dovoljenje za rušitev sicer izdala že 22. aprila letos, a je nanj prišlo več pritožb.

Nasprotniki rušenja: Gre za edini še ohranjeni primer monumentalne večnamenske stavbe iz 19. stoletja

V slovenski sekciji ICOMOS so med drugim izpostavili, da je Kolizej na Slovenskem edini še ohranjeni primer romantične umetnosti na prehodu iz bidermajerja v historizem. Stavba je po njihovem prepričanju nenadomestljiva priča naše kulturne preteklosti in narodnih razmer po marčni revoluciji. Poleg tega je v njej živela vrsta vidnih osebnosti.

Mednarodna komisija za vrednotenje Kolizeja pa je menila, da bo z rušitvijo Kolizeja izgubljen izjemen spomenik, pomemben za ves srednjeevropski prostor in da Kolizej vsekakor zasluži trajno razglasitev na državnem nivoju.

Po prepričanju komisije je ljubljanski Kolizej posebej pomemben s tipološkega in tudi avtorskega vidika, saj je bil do danes edini še ohranjeni primer monumentalne večnamenske zgradbe za različne dejavnosti iz sredine 19. stoletja na območju nekdanje Avstro-Ogrske. Kot stavbni tip je neke vrste predhodnik poznejših delavskih domov in narodnih domov.

Po besedah Karla Lipiča, predsednika Zveze ekoloških gibanj (ZEG), bo Kolizej ostal ''simbol nekulturnega barbarstva njenih rušiteljev, uničevanja narodnega bogastva in referenca narodne identitete ter tudi odpoved pravne države in delovanja kulturne inšpekcije''.

Lipič namreč pravi, da gre za edino še ohranjeno stavbo od štirih Kolizejev, ki so jih zgradili v Avstro-Ogrski monarhiji, in da v Gradcu in na Dunaju danes ''močno obžalujejo'', da so porušili svoje Kolizeje. Po njegovih besedah je ministrica Širca ministrstvo za kulturo spremenila v ''klientelistično podružnico''  podjetnika Jožeta Anderliča, ki je po Lipičevih besedah vzel ''celo vrsto kulturnih spomenikov za svojo tarčo''.
 

Kolizej pred nekaj dnevi, ko so že tekle priprave na rušenje:

V pripravah na rušenje Kolizeja so v minulem tednu sodelavci ljubljanske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije sodelovali pri demontaži spomeniško zaščitenih elementov. Kar je bilo dostopnega, so že odstranili, del spomeniško zaščitenih elementov pa bo prišel na vrsto tekom odstranjevanja samega objekta.

Kranjska investicijska družba namerava na mestu Kolizeja zgraditi novi Kolizej po načrtih nizozemskega arhitekturnega studia Neutelings Ruedjik Architecten, ki je bil leta 2004 izbran na natečaju. Po njihovih besedah bo večfunkcionalni stavbni kompleks s koncertno-operno dvorano Ljubljano povzdignil na višjo kulturno raven prepoznavnosti in privlačnosti med prestolnicami v Evropi.

Jelinčič: So na vladi sami ignoranti?

Ob današnjem začetku rušenja Kolizeja vodja poslanske skupine SNS Zmago Jelinčič sprašuje vlado, zakaj je dovolila, da je "ministrstvo za kulturo soglašalo z uničenjem edinstvenega primerka klasične arhitekture". Prejšnja ministrica za kulturo Majda Širca je namreč leta 2009 podpisala kulturno varstveno soglasje za odstranitev Kolizeja.

Kot je zapisal v poslanskem vprašanju, naj bi na mestu spomeniško zaščitenega Kolizeja zrasel 200 milijonov evrov vreden kompleks s koncertno dvorano ter luksuznim hotelom in stanovanji. Ob tem se sprašuje, ali so na vladi res sami ignoranti ali pa so morda zadaj zasebni interesi.

Vlado tudi sprašuje, zakaj ob vsesplošni gospodarski in finančni krizi še vedno dovoljuje, da se projekti podobni drug drugemu ponavljajo. Nikakor namreč ne gre prezreti, da so se v Ljubljani pred časom že začela gradbena dela na podobnem projektu, imenovanem Emonika, in da je projekt zaradi pomanjkanja finančnih sredstev začasno ustavljen, opozarja.

Sicer pa je po prepričanju poslanske skupine SNS gradnja kompleksa na mestu poprej odstranjenega Kolizeja sporna tudi zaradi dejstva, da so ministrstvo za kulturo, mesto Ljubljana in številni drugi razsipno investirali v obnovitev ljubljanske Opere tudi z namenom pridobitve primerne koncertne dvorane. Namenom koncertne dvorane pa že ves čas služijo tudi dvorane Cankarjevega doma. Vlado zato sprašuje, čemu potem še ena brezglava investicija in kako je mogoče, da se izvajajo takšne investicije, ki so sporne s kulturnega, finančnega in splošno gospodarskega vidika.

Vlado tudi poziva, da razišče morebitne korupcijske posle med investitorjem, Kranjsko investicijsko družbo ter državnimi institucijami, saj gre po prepričanju SNS za sum špekulativnega finančnega manevriranja.