Aprila je kazalo, da bi bila lahko letošnja čebelarska sezona dobra. Čebele so dobro preživele zimo, toplo vreme je spodbujalo njihov hiter razvoj, paša pa je obetala dobro prvo majsko točenje medu. "Zdaj nam mora služiti še narava. Če temperature en dan padejo pod nič, je akacijeva bera končana," je v začetku aprila poudaril predsednik Čebelarske zveze Slovenije (ČZS) Boštjan Noč.
A ta teden se je zgodilo točno to, česar so se bali vsi. Slovenijo je zajela polarna fronta, po pozebi pa je v torek in predvsem v sredo še močno snežilo. Jure Justinek, vodja opazovalno-napovedovalne službe medenja pri ČZS, je povedal, da bodo čebelarji letos govorili o slabi letini. "Vreme, kakršno je bilo zadnje dni, nikakor ni ugodno za čebelarstvo," je dejal.
Čebele zaradi nizkih temperatur niso zapuščale panja, rastline pa v takšnih pogojih ne medijo, je pojasnil. "Ko pa smo dobili še pošiljko slane in snega, pa je gotovo, da bo čebelarska letina - kar se tiče proizvodnje medu – absolutno bistveno slabša, kot je sprva kazalo. Akacijeva paša predstavlja tretjino skupne pridelave medu v Sloveniji, ki znaša od 2000 do 2200 ton, in je z izjemo Primorske uničena," je poudaril.
Akacija je pozebla na celotnem južnem robu države in v Prekmurju, kar pomeni, da je približno 70 odstotkov akacije v Sloveniji uničene, je navedel Justinek. Kot pravi, niti ne gre pričakovati, da bi to, kar bo morebiti ostalo, medilo, saj je akacija zelo občutljiva na nizke temperature. "Ker sta sneg in pozeba prišla tako pozno, ko je vse drevje že pognalo, so prizadete tudi ostale paše na lipi in kostanju ter v gozdu. Zagotovo lahko že sedaj trdimo, da bomo letos čebelarji govorili o slabi letini," je povedal.
Pomanjkanje hrane ni dobro niti za čebele, saj jih bo treba v primeru manka paše hraniti s sladkorjem. To je bistveno težje, kot če imajo pašo v naravi. "Čebelarji lahko do neke mere pomanjkanje nektarja nadomestimo s sladkorjem, ne pa tudi cvetnega prahu, ki je bistven za razvoj čebel," je pojasnil.
V naslednjih dneh bodo preučili, kakšno je stanje po vsej državi in "če lahko letos sploh še kaj pričakujejo", je sklenil Justinek.
Lani so slovenski čebelarji po nekaj slabših letih pridelali okoli 2000 ton medu, kar je povprečna letina. Leta 2013 so pridelali okoli 1030 ton medu, leta 2014 pa je bila letina katastrofalna, saj je bilo medu le za okoli 470 ton.
Dodatnih sredstev za povračilo škode ni
Zdaj, ko je sonce že stalil sredin sneg, si kmetje ogledujejo škodo. Še večjo škodo kot sneg je pravzaprav naredila torkova pozeba. Veliko kmetov, kot so poročali v Svetu, bodo morali njivo zasejati na novo, kar pa zdaj predstavlja nov strošek, ki so ga enkrat že vložili. Na hektar je okoli 1000 do 1200 evrov. Nekaj zelenjave se sicer da rešiti.
Nekateri sadjarji in vinarji pa se sprašujejo, kako bodo preživeli sezono, saj sta pozeba in snega uničila vse. Tako je, kot so poročali v oddaji Svet, tudi na kmetiji Šerbinek, kjer se že 300 let ukvarjajo s sadjarstvom in vinogradništvom. Najbolj prizadeta so jabolka.
Vinogradnik Silvo Črnko pa je dejal, da je največ škode v nižjeležečih vinogradih. Veliko je sicer odvisno tudi od sorte trte, nekatere so namreč bolj odporne na mraz. Na ministrstvu za kmetijstvo pravijo, da ker sofinancirajo zavarovalne premije za primere naravnih nesreč, dodatnih sredstev za odpravo posledic ni.
KOMENTARJI (86)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.