Gorenje: Pogajalska skupina upravi predložila zahteve

Pogajalska skupina, ki jo sestavljajo predstavniki zaposlenih in sindikata Gorenja, je upravo prvič seznanila s svojimi zahtevami, ta pa je predstavnike pogajalske skupine seznanila s poslovanjem podjetja, stanjem v panogi gospodinjskih aparatov in z ukrepi za zoperstavljanje krizi.

"Uprava pripravlja izračune, koliko bi se lahko popravile najnižje plače socialno najbolj ogroženih zaposlenih in kako obenem ohraniti kreativna, razvojno naravnana delovna mesta, ne da bi pri tem ogrozili konkurenčnost Gorenja in njegovo pozitivno poslovanje. Upoštevati moramo namreč vse deležnike in uravnotežiti njihove interese," so zapisali v sporočilu za javnost. Zahteve pogajalske skupine bodo preučili, pogajanja pa se bodo nadaljevala v prihodnjih dneh.

“Pomembno je, da poskušamo ne glede na te pritiske ohraniti v Gorenju čim več produktivnih delovnih mest in da bo Gorenje še naprej ugledno in uspešno podjetje tudi na dolgi rok,” je ob tem dejal predsednik uprave Franjo Bobinac.

Solidarnostna stavka v celotni panogi?

Sicer pa je republiški odbor Sindikata kovinske in elektroindustrije Slovenije (SKEI) sklenil, da bo sindikat v primeru stavke v Gorenju izvedel solidarnostno stavko v celotni kovinski in elektroindustriji.

Opozarjajo, da bi lahko do podobnih uporov delavcev kot v Gorenju prišlo tudi v nekaterih drugih podjetjih v panogi. Med njimi je predsednica SKEI Lidija Jerkič navedla Rotomatiko, Metal Ravne, Prevent TRO, Adrio Mobil, Štore Steel, Avtoelektriko, Valis Štore, mariborsko livarno Maribor, Carrera Optyl in TCG Unitech. "Nihče od sindikatov ne bo več prevzemal odgovornosti za takšna dogajanja. Opozarjamo, da je res, da imamo erozijo vrednot, da pa za to nismo krivi mi," je dejala Jerkičeva in dodala, da se bodo "pri teh uporih, če se bodo delavci upirali, upirali sindikati".

Med stvarmi, ki bi jih morali morda znotraj sindikata spremeniti, so komuniciranje in odnosi z javnostmi zunaj in znotraj sindikata, večja profesionalizacija, morebiten umik sindikatov iz podjetij ter večje soodločanje delavcev, je navedla Jerkičeva, ki je sicer na današnji seji republiškega odbora zahtevala glasovanje o zaupnici in jo dobila.

Zvišanje plač ali stavka

Kot je znano, predstavniki delavcev zahtevajo, da se najnižja plača poviša na 600 evrov neto, medtem ko predstavniki sindikata predlagajo 10-odstotno zvišanje plač, osnova pa bi bile oktobra lani izplačane plače. Predsednik Konference SKEI v skupini Gorenje Žan Zeba je povedal, da ne nasprotujejo predlogu predstavnikov delavcev, a če bi bil ta predlog sprejet, bi potem prišlo do plačnih nesorazmerij, kar pomeni, da bi se najnižja plača izenačila s srednjo.

Bobinac: Zahteve po višjih plačah previsoko postavljene

Bobinac meni, da so zahteve po višjih plačah previsoko postavljene. Zanj je osnovno vprašanje, kolikšno rast plač si lahko Gorenje sploh privošči glede na konkurenčnost panoge, v kateri se nahaja, glede na krizno situacijo, saj kriza "še kar lepo traja". "O tem sem zadnjič govoril z nekimi tujimi managerji, ki se smejijo in se čudijo, od kod zahteve po takšnih spremembah v času krize. Svet je še vedno v veliki recesiji," je prepričan.

Poudaril je, da banke spremljajo poslovanje Gorenja, a tudi pričakujejo postopno izboljšanje dobičkonosnosti, tako da bi lahko nerazumne zahteve z delojemalske strani po povišanju plač zelo zamajale Gorenje.

Za Bobinca bodo pogajanja s predstavniki delavcev in sindikatov zelo težka in ocenjuje, da se v prvem krogu ne bo dosti rešilo oz. bo potrebno kar nekaj krogov pogajanj. Na današnjih pogajanjih tako pričakuje predstavitve predlogov delojemalske strani, podkrepljene z argumenti, čeprav enotnega predloga o zvišanju plač še ni. Med pogajanji tako pričakuje razum, dialog in iskanje pravega ravnovesja med plačami, posebej najnižjimi, med delovnimi mesti in potrebno konkurenčnostjo Gorenja.

Bobinac še napoveduje, da bodo predstavnike delojemalske strani informirali o tem, v kakšni situaciji je podjetje, katere ukrepe je družba sprejela za izhod iz krize, kakšen je finančni položaj, povedali bodo tudi, da sanacija podjetja ne poteka na račun delavcev, saj vodstvo družbe izredno veliko dela na materialnih prihrankih, na zmanjšanju stroškov storitev, obvladovanju obratnega kapitala in selekciji naložb.

7. oktobra spet na ulice?

Če pogajanja z upravo Gorenja ne bodo uspešna, delavci napovedujejo, da bodo 7. oktobra letos ponovno ustavili proizvodnjo.

Sicer je Gorenje v petek 5342 delavcem z najnižjimi plačami v proizvodnji in vsem delavcem, ki neposredno podpirajo proizvodni proces, ter tistim, ki so na začasnem čakanju na delo, izplačalo draginjski dodatek v višini 150 evrov neto na zaposlenega. Podprt je bil tudi predlog uprave o uvedbi 40-urnega delovnega tedna s 1. oktobrom letos, kar pomeni, da bo od oktobra obračunana polna plača za 40-urni delovnik. Uprava Gorenja je zaposlenim tudi zatrdila, da ne bo šikanirala nobenega delavca, ki je sodeloval v prekinitvi dela.

Prekinitev stala štiri milijone evrov

Normalna proizvodnja v Gorenju je po protestih v torek in sredo stekla v četrtek zjutraj, Bobinac pa je napovedal, da bodo dvodnevni izpad proizvodnje, ki je povzročil za štiri milijone evrov poslovne škode, nadomestili v soboto, 26. septembra, nekateri proizvodni obrati pa tudi skozi podaljšan delovni čas.