Zahtevajo referendum o loterijski noveli

Predstavniki Nacionalnega sveta invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS) so v državni zbor vložili 7898 podpisov za začetek zbiranja podpisov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o noveli zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije.

Če bodo pristojni organi ugotovili, da je pobuda vložena v skladu z zakonom, bo moral predsednik državnega zbora Ljubo Germič v sedmih dneh določiti koledarski rok, v katerem se bo zbiralo 40.000 podpisov za zahtevo za razpis referenduma. Ker smo v predvolilnem času in ker so pred nami tudi decembrski prazniki, si predstavniki NSIOS želijo, da bi začel rok za zbiranje podpisov teči 3. januarja, in ne prej, je ob vložitvi podpisov pojasnil njihov glavni tajnik Štefan Kušar. Po njegovih besedah se zavedajo, da je referendum med volivci trenutno nepriljubljen. "Ampak žal nam ne preostane nič drugega kot referendum, da opozorimo na spornost zakona," je dejal.

Razmišljajo tudi o predlogu začetka postopka na Komisiji za preprečevanje korupcije zoper poslansko skupino Zares in njihovega poslanca Franca Jurija. Kot pojasnjuje Kušar, je namreč poslanec na seji državnega zbora izjavil, da zamisel novele ni ideja poslanske skupine, ampak da so se odzvali na pozive nekaterih invalidskih organizacij. To pomeni, da so sledili "nekim zelo ozkim parcialnim interesom nekaterih invalidskih organizacij in sumimo, da je prišlo do morebitnih koruptivnih dejanj ali pa bo do njih mogoče še prišlo," je dejal.

Prav tako po njegovih besedah proučujejo možnost za začetek postopka na protikorupcijski komisiji zoper poslanko SD Andrejo Črnak Meglič zaradi suma sistemske korupcije, ki izhaja iz problematičnosti sledljivosti nastanka zakona. "Še danes ne vemo, kdo je avtor tega zakona," je poudaril Kušar in dodal, da so po določilih konvencije invalidi upravičeni do sodelovanja pri pripravi zakona.

Kot pojasnjuje, so zanje najbolj sporne spremembe številčne sestave in strukture sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (Fiho), kjer se izenačuje število predstavnikov invalidskih in humanitarnih organizacij. Največji problem zakona pa je poseg politike v civilno družbo, ki bi po novem lahko izbirala, kdo bo v svetu Fiho, in predstavljala tudi "jeziček na tehtnici" pri odločitvah v svetu, poudarja Kušar.

Odziv: Argumenti predlagateljev ne zdržijo

Megličeva in Juri sta v odzivu ponovila, da so koalicijski in opozicijski poslanci pri noveli izkazali enotnost pri rešitvah, potrebnih za preglednejšo, racionalnejšo in bolj učinkovito delovanje Fiho. Zakon je bil spremenjen na podlagi mnenj in priporočil treh inštitucij, ki skrbijo za zakonitost delovanja v naši državi: računskega sodišča, protikorupcijske komisije in upravnega sodišča, ki se je izrekalo na vložitev konkretnih tožb. Po njunih trditvah je bil spremenjen tudi na pobudo predstavnikov civilne družbe in organizacij, vključenih v delovanje Fiho ter humanitarnih in invalidskih organizacij, ki se ne vključujejo v NSIOS.

Menita, da sta argumenta za razpis referenduma etatizem in strankokracija. Po njunih podatkih svet Fiho razpolaga z 20 milijoni evrov odstopljenih javnih sredstev. "V svetu, ki smo ga s 33 zmanjšali na 23 predstavnikov, bodo sedaj namesto dveh trije predstavniki vlade. Je etatizem, če ima nekdo absolutno večino v svetu Fiha, ki upravlja z javnimi sredstvi predstavniki civilne družbe?" se sprašujeta. Glede strankokracije pa odgovarjata, da so spremembe predlagali poslanci različnih poslanskih skupin. Opozarjata še, da gre pri referendumu za zlorabo invalidov in da Fiho zdaj samoupravno deli denar.