Zakaj je morala srna, ki je zatavala v Kranj, umreti?

V začetku junija se je sredi Kranja, natančneje na Mohorjev klanec zatekla mlada srna. "Žival je prestrašena in obnemogla na dvorišču zapuščene hiše čakala na pomoč," dogajanje povzemajo priče dogodka. Kot pravijo, so poklicali 112 in več veterinarjev, ki pa da so klicatelje zavrnili z odgovorom, da je to pristojnost lovcev. Podobno so jim dejali tudi v azilu za divje živali, nakar so se dogovorili z upokojenim veterinarjem, da jo bo pregledal. Kot pripovedujejo, so na kraj prišli kranjski poklicni gasilci, ki so bili pripravljeni srno odnesti nazaj v naravno okolje, a sta kmalu za njimi prispela tudi policist ter lovski inšpektor. Slednji je dejal, da se ne bo nič več čakalo in z roko nakazal, da bodo srno ustrelili. "Nekaj minut pozneje se je pripeljal lovec, iz predala vzel pištolo in brez opozorila umoril srnico," dogodek opisuje zgrožena očividka. Po njenih besedah je bilo slišati tri strele, nakar so srno odpeljali.

Edina sled, ki je še ostala za njo, je ogorčenje Kranjčanov, ki so bili priča dogodku. Ti se še vedno sprašujejo, zakaj je bilo treba izvesti usmrtitev in čemu niso pred tem vsaj pustili veterinarju, da žival pregleda. "Je to pomoč in ljubezen do živali, tolikokrat opevana iz ust lovcev? Je z vidika lovcev smrt boljša rešitev kot nekaj minut stresa in potem izpust na svobodo?" se sprašujejo tudi na družbenem omrežju Facebook.

Bi se zgodba lahko končala drugače?

Zakon o divjadi in lovstvu sicer govori, da lovski inšpektor "začasno ustavi ali odredi odstrel posamezne vrste divjadi iz 42. člena tega zakona in odredi v nujnih primerih začasne ukrepe za preprečitev škode od divjadi in na divjadi".

Ministrstvo: nimamo ustrezne službe za odlov živali v urbanem okolju

"Na nelovnih površinah, predvsem so to naselja in zaselki, v primeru, da bi divjad ogrožala življenja ljudi ali premoženje, posreduje policija. V vseh drugih primerih pa je trenutno možen le postopek, kot ga je izvedel lovski inšpektor. Druge možnosti praktično nimamo, saj nimamo ustrezne službe, ki bi zagotavljala odlov žive divjadi v urbanem okolju in prevoz v azil ali v prosto naravo," so še odgovorili z ministrstva.

Obveljala je ocena inšpektorja

Inšpektor je torej v danem primeru ocenil, da je ta mlada srna predstavljala potencialno nevarnost predvsem za udeležence prometa. Kot so pojasnili, je bila praktično v centru mesta in jo je bilo nemogoče prepoditi v del, kjer ni nevarnosti za trk z vozilom. Poleg tega bi lov srne z rokami zanjo pomenil izredno stresno situacijo, saj ni bila vajena stika z ljudmi. Tudi uspavanje z anestetiki bi lahko bilo po njihovih pojasnilih problematično, saj da uspavala ne delujejo dovolj hitro, ob bolečini pa bi lahko srna burno odreagirala, kar spet predstavlja potencialno nevarnost za promet. Inšpektor torej ni imel druge možnosti, kot da izvede postopek odstrela, pravijo.

V azilu menijo, da bi morali ravnati drugače

Poklicali smo vodjo azila za divje živali na Muti Zlatka Goloba, ki meni, da bi morali v takšnih primerih ravnati drugače. "Človek vdira v naravo in živalim omejuje njihov življenjski prostor, zato je dolžan pomagati prostoživečim živalim na maksimalen način," pravi. "V tem primeru je bilo več možnosti. Ena je bila ta, ki jo je odredil inšpektor, druga pa, da se žival omami in dislocira na njeno prostoživečo območje," meni Golob.

Pojasnilo ministrstva, da preprosto ni pristojne službe za odlov in prevoz divjih živali, ki se znajdejo v urbanem okolju, je potrdil, a dodal, da je to pred leti opravljal azil, nakar so jim to pristojnost odvzeli. Zdaj po njegovih besedah oskrba divjadi sodi v koncesijo lovskih družin. "Sistem bi bilo treba postaviti popolnoma na novo, da bi mi pokrili tudi resor lovne divjadi. Te pristojnosti so nam sicer odvzeli približno štiri leta nazaj," je še pojasnil. Ob tem je izpostavil primer Velike Britanije, kjer azili poskrbijo tudi živali, ki zatavajo v urbano okolje. "In prav bi bilo tako. Kadar žival potrebuje pomoč, je etično nuditi najnujnejše," je še dodal.

Kranjčani, ki z zakonodajo, odgovori in ravnanjem inšpekcije ter lovca niso zadovoljni, od tedaj na Facebooku pozivajo priče dogodka, da se javijo. "Veličino in moralni razvoj naroda lahko izmerimo z njegovim odnosom do živali," pravijo in inšpektorjem polagajo na srce, naj v prihodnje odločijo drugače.

Odgovore ministrstva na vprašanje, ali se obetajo kakršne koli spremembe na danem področju, ki bi ustreznim službam omogočale odlov žive divjadi v urbanem okolju in prevoz v azil ali v prosto naravo, še pričakujemo.

Vse zgodbe pa se k sreči ne končajo tako. Nedavno smo poročali o reševalni akciji novogoriških gasilcev. Ti so iz bazena v naselju Ajševica rešili izčrpano srno, ki so jo nato predali dežurnemu članu lovske družine v nadaljnjo oskrbo.

Za poškodovane divje živali je po Uredbi o zavarovanih prosto živečih živalskih vrstah dolžen poskrbeti Azil za živali prosto živečih vrst, po Zakonu o divjadi in lovstvu pa so torej za divjad dolžne poskrbeti za tisto območje pristojne lovske družine. Ker običajno v trenutku, ko opazimo poškodovano divjo žival, ni časa razmišljati, koga je potrebno poklicati, lahko pokličemo 112, kjer nas nato povežejo bodisi z azilom ali lovci.