FOTO: Zakaj so občinama Grosuplje in Laško tokratne poplave prizanesle?

Poplave, ki so to jesen prizadele Slovenijo, ponekod še vedno vztrajajo. Na Planinskem polju in na Cerkniškem jezeru se gladina vode še počasi zvišuje, na Loškem polju in v zgornji Pivški kotlini pa se gladine voda znižujejo. Škoda bo ogromna, vlada, na katero so leteli številni očitki, da ni naredila dovolj, da bi preprečila poplave ali jih vsaj omilila, pa obljublja, da se bodo zadeve spremenile. Tako premier Miro Cerar obljublja, da bo vlada v prihodnjih mesecih bdela nad izvajanjem najnujnejših protipoplavnih ukrepov.

V občinah Grosuplje in Laško na obljubljene nujne ukrepe pristojnih niso čakali. Letošnje jesenske poplave so jim v večji meri prizanesle, pa ne zaradi tega, ker bi se deževje temu območju ognilo, pač pa zato, ker so v preteklih letih vložili sredstva v protipoplavno zaščito in poskrbeli za samozaščito.

Zadrževalnik vode Bičje pred podivjano vodo rešil Grosuplje

Na Občini Grosuplje pojasnjujejo, da so okoli 700.000 evrov lastnih sredstev namenili za izgradnjo zadrževalnika vode Bičje. Brez zadrževalnika bi tokratne poplave v grosupeljski občini zagotovo povzročile veliko gmotno škodo, je dejal župan Peter Verlič. Prav po zaslugi zadrževalnika, ki ga je občina zgradila leta 2008 in ima kapaciteto 1,2 milijona kubičnih metrov, jim po besedah Verliča narasle vode niso povzročile nobene večje škode. "Zadrževalnik je tudi ob tokratnih poplavah v celoti upravičil investicijo. Največje naselje Sončni dvori, ki ima okoli 1200 prebivalcev, je ostalo na suhem in varnem, kar je zagotovo zasluga zadrževalnika," je po poplavah, ki so ohromile večji del zahodnje in osrednje Slovenije, dejal Verlič.

Občina načrtuje gradnjo še enega zadrževalnika vode, in sicer zadrževalnik Veliki potok, ki bi varoval središče Grosupljega, kjer teče potok Grosupeljščica. Ker pa bi bila gradnja še enega zadrževalnika za občino prevelik finančni zalogaj, Verlič računa na večji posluh države kot v primeru Bičja.

Med drugimi ukrepi za protipoplavno zaščito je občina leta 2012 izvedla čiščenje in urejanje struge Grosupeljščice na območju mesta Grosuplje. Kot navajajo, je bilo naročnik izvedbe ministrstvo za okolje in prostor, izvajalec del pa Hidrotehnik.

Na občini pojasnjujejo, da so občino največje poplave prizadele septembra 2010, jih je pa pred tem že večkrat poplavljalo. Skupna priznana škoda zaradi poplav leta 2010 je za območje občine znašala 375.671 evrov. Škoda na kmetijskih in gozdnih zemljiščih je znašala 146.747 evrov, škoda v tekoči kmetijski proizvodnji pridelkih 17.262 evrov, delna škoda na stavbah 165.453 evrov, škoda na infrastrukturi 39.842 evrov in škoda na živalih 6365 evrov. Občina je škodo na infrastrukturi poravnala iz proračunskih sredstev.

Če primerjamo skupno škodo v poplavah leta 2010 z vloženimi sredstvi v protipoplavno zaščito, potem je jasno, da je občina Grosuplje dobro vložila in vnovčila investicijo v izgradnjo zadrževalnika. Glede na nestabilne vremenske razmere in dejstvo, da ne govorimo več o stoletnih poplavah, pa tudi ne več o desetletnih poplavah, pa bo potrebno v protipoplavno zaščito vložiti še več sredstev. "V občini Grosuplje je bila v zadnjem obdobju delno urejena samo struga Grosupeljščice znotraj mesta, ostaja pa še veliko strug vodotokov na širšem območju, kjer so vzdrževalna dela nujna in razgovori ter dogovori o tem potekajo že več kot 10 let neuspešno," pojasnjujejo na občini.

Na vprašanje, ali bi z vzdrževanimi vodotoki preprečili obseg poplav in njihovo škodo, na občini odgovarjajo, da bi vzdrževani vodotoki nedvomno omejili obseg poplav in zmanjšali povzročeno škodo. Od države pričakujejo več posluha, predvsem pa finančne pomoči pri izvedbi samozaščitnih ukrepov.

Laško pred hudimi poplavami rešujejo zadrževalniki proda

Podobno, kot v Občini Grosuplje, so se hujšim posledicam poplav letos ognili v Laškem. Kot so pojasnili na občini, so v zadnjih letih izvedli številne protipoplavne ukrepe. Tako so na pritokih Savinje zgradili zadrževalnike proda, na kanalizacijskih iztokih pa so bile nameščene nepovratne zaklopke. Veliko ukrepov je še v pripravi, saj je bila izdelana študija poplavne varnosti za območje celotne občine. Pripravljena je idejna zasnova protipoplavnih ukrepov od Jagoškega mosta do železniškega mosta v Laškem, za del potoka Rečica in za del Rimskih Toplic. Kot navajajo na občini, so spremenili in dopolnili vse prostorske dokumente, ki so podlaga za umestitev protipoplavnih ukrepov. Občina iz svojega proračuna letno za protipoplavne ukrepe namenja okoli 50.000 evrov, v zadnjih osmih letih pa je Občina Laško namenila za reševanje poplavne varnosti okoli 2,5 milijona evrov.

Pred vsemi temi izvedenimi ukrepi so bili veliko bolj poplavno ogroženi naslednji predeli znotraj občine: center Laškega ter del naselij Udmat in Debro, prav tako pa tudi nizko ležeči predeli Rimskih Toplic. Ker gre za zelo poseljena območja, je bila škoda v dosedanjih poplavah ogromna. Največji obseg poplav je bil v letih 1990 in 1998, kot so pojasnili na občini, pa je tedanja škoda presegla vrednost vseh dosedanjih protipoplavnih investicij v občini.

V Laškem so kritični do dosedanjega dela države. "Menimo, da je država premalo naredila za vzdrževanje vodotokov, saj bi z vzdrževanjem vodotokov lahko zmanjšali obseg poplav," opozarjajo na občini, kjer so prepričani, "da je razlog za porast obsega poplav poleg nevzdrževanja vodotokov tudi slabo gospodarjenje z gozdovi in napačen pristop reševanja poplavne varnosti". Kot navajajo, bi se morali vodotoki urejati od izliva proti izviru in ne tako kot se sedaj.