Poslanci kljub pomislekom podprli zakon o množičnem vrednotenju nepremičnin

DZ je danes z 49 glasovi za in 16 glasovi proti sklenil, da je predlog novega zakona o množičnem vrednotenju nepremičnin primeren za nadaljnjo obravnavo. Poslanci so sicer izrazili precej pomislekov, predvsem v povezavi z morebitnim davkom na nepremičnine.

Novi zakon bo predvidoma prenovil sistem množičnega vrednotenja nepremičnin, na podlagi katerega geodetska uprava nepremičninam v državi pripiše posplošeno tržno vrednost. Spremembe so med drugim potrebne, da bo mogoče te vrednosti uporabiti tudi v davčne namene - ustavno sodišče je namreč presodilo, da uporaba posplošene tržne vrednosti na podlagi veljavne zakonodaje ni primerna za odmero davkov - ter da se izboljša modele vrednotenja in posledično zagotovi bolj realno vrednotenje ter skupaj z nekaterimi drugimi zakonskimi spremembami tudi izboljša kakovost podatkov o nepremičninah.

Na oblikovanje modelov vrednotenja bodo lahko po novem v javni razgrnitvi sodelovale občine in lastniki nepremičnin. Slednji bodo lahko tudi ugovarjali določeni posplošeni vrednosti njihove nepremičnine, in sicer prek uveljavljanja posebnih okoliščin, ki jih modeli ne bodo upoštevali. Uveljavljanje bo za okoliščine, ki bodo vnaprej opredeljene, poenostavljeno, lahko pa bodo lastniki predložili individualno cenitev. O upravičenosti bodo odločale posebne komisije. Lastniki bodo nato imeli tudi možnost pritožbe na odločbo o upoštevanju teh okoliščin.

V novem sistemu po predlogu ne bo več vsakoletne indeksacije vrednosti in generalnega vrednotenja na štiri leta, ampak je predvideno preverjanje modelov na vsaki dve leti. Novo generalno vrednotenje je predvideno za prihodnje leto, nato bodo lastniki prejeli nova obvestila o pripisani vrednosti za njihovo nepremičnino.

Poslanci menijo, da je zakon podlaga za davek na nepremičnine

Razprava v prvi obravnavi predloga zakona se je v precejšnji meri usmerila v obdavčitev nepremičnin, saj bo rezultat zakona o množičnem vrednotenju tudi podlaga za morebitni davek na nepremičnine. Vlada je sicer napovedala, da davka v tem mandatu ne bo sprejemala.

Več poslancev je menilo, da vrednotenje ne bi smelo kasneje prinesti dodatnih obremenitev, med drugim z vidika katastrskega dohodka in obdavčitve nepremičnin. Predlog zakona predvideva, da se bo stavbe vrednotilo na podlagi dejanske rabe, zemljišča pa po namenski rabi. Izjema pri zemljiščih bodo tista, na katerih je javna cesta in železnica ali so v naravi vodna zemljišča in se bodo vrednotila po dejanski rabi.

Poslanci so opozorili na predvidene rešitve za gozdove, pri katerih naj se ne bi dovolj upoštevalo specifik terena na posameznih območjih, in na vrednotenje kmetijskih površin. Menili so, da bi bilo treba razlikovati med zemljišči, ki imajo status zazidljivih površin, a se dejansko kmetijsko obdelujejo, in gradbenimi parcelami, ki so komunalno opremljene.

Tehnični zakon

Državni sekretar na ministrstvu za finance Tilen Božič je dejal, da so se pri pripravi predloga odločili za "odprt pristop" s proučevanjem in upoštevanjem pripomb že pri pisanju zakonskega predloga, mogoče pa bodo tudi še razprava in morebitne spremembe v nadaljnjem postopku DZ.

Gre za izrazit tehnični zakon, ne gre pa njegove uporabe jemati zlahka, saj je bil sistem - veljavni zakon je bil sprejet leta 2006 - sprejet za davčne namene, je pojasnil državni sekretar. Po odločitvi ustavnega sodišča se posplošena tržna vrednost nepremičnin ne uporablja za davčne namene, se pa za mnoge druge, med njimi v postopkih uveljavljanja pravic iz javnih sredstev, za upravljanje javnega premoženja in razpolaganja s prostorom, za potrebe statistike ter za potrebe podeljevanja stanovanjskih hipotekarnih posojil. Predlog novega zakona naslavlja vse pomisleke ustavnega sodišča, je dodal Božič. 

Ključni za kakovostno množično vrednotenje bodo kakovostni podatki o nepremičninah, k čemur naj bi prispevala tudi novela zakona o evidentiranju nepremičnin, ki je v javni obravnavi. Bodo pa uporabo pripisanih vrednosti nepremičnin določali drugi zakoni, je poudaril Božič.