'Žal so mačke na nek način še vedno drugorazredni hišni ljubljenci'

Vsako leto pred poletjem in jeseni, ko praviloma mačke kotijo, so zavetišča prepolna, velikokrat celo do te mere, da ne sprejemajo novih prišlekov, majhnih najdenih ali prinesenih mladičev in tudi odraslih živali. A te imajo vsaj možnost za preživetje in upanje, da nekoč najdejo odgovorne lastnike, številne kosmatinke namreč doživijo bolj kruto usodo.

V ljubljanskem zavetišču so samo do zdaj sprejeli okoli 850 mačk, kar je sicer za 450 manj kot lani v enakem obdobju, a številka je bila lani višja na račun prostoživečih mačk, je za 24ur.com navedel Marko Oman, vodja zavetišča. V letu 2013 so vse skupaj sprejeli 1762 mačk.

Prostoživeče mačke so po terminologiji zavetišča sicer brezdomne mačke, ki nimajo lastnika in prosto živijo v okolici. Takšnih mačk v zavetišču ne zadržijo, ampak jih po posegu (sterilizaciji ali kastraciji) vrnejo v okolje. Za primerjavo naj navedemo, da so v letošnjem letu sprejeli 240 psov.

Postajamo bolj odgovorni?

Na vprašanje, ali vendarle postajamo odgovornejši lastniki živali, je Oman, kar se tiče psov, odgovoril pritrdilno, pri mačkah pa se stanje še ni popravilo. Vodja zavetišča meni, da je ključno urejeno lastništvo (pri psih je namreč mikročipiranje obvezno).

Oman je na podlagi izkušenj pojasnil, da so čipirane mačke, ki se nekako znajdejo v zavetišču, navadno bolje oskrbljene kot nečipirane, ki so velikokrat tudi bolne. ''Vendar je mačk znanega skrbnika le dva odstotka od vseh sprejetih.'' Mačke znanega skrbnika so večinoma sterilizirane, kastriranih samcev pa je manj.

Težava je v miselnosti

Država, ker je skrb za zapuščene živali v pristojnosti lokalnih skupnosti, nima natančnega vpogleda v problematiko potepuških mačk, a se zavedajo, da to ostaja eden od izzivov na področju zaščite živali v Sloveniji, so poudarili na Upravi za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.

Tiskovni predstavnik uprave Matjaž Emeršič je navedel, da pomembne ovire pri tem prestavljajo miselnost, ko lastniki mačk pogosto ne vidijo kot eno od živali na gospodarstvu. Mačke denimo na kmetiji bivajo v okolici gospodarskih objektov, a imajo z lastniki precej drugačen odnos kot psi. Dejstvo sicer je, da so mačke samostojnejše in kažejo manjšo odvisnost od lastnika.

Še vedno je veliko predsodkov pred kastracijo in sterilizacijo, prav tako mnogi še vedno ne poznajo koristi omenjenih posegov. Številni se tudi ''sprijaznijo'' z dejstvom, da se mačke pač razmnožujejo po svoji volji, njihova populacija pa naj se ureja po ''naravni'' poti (pogini, povoženja, ipd.), so navedli na upravi.

Da je težava v miselnosti, je prepričan tudi Oman. ''Žal so mačke na nek način še vedno 'drugorazredni' hišni ljubljenci in velika večina še vedno razmišlja nekako tako (da so potrošno blago, da so samosvoje, da morajo živeti od lastnega ulova in da naj zanje poskrbi naravna selekcija). A vse več je takšnih, ki razmišljajo drugače, ki so odgovorni tako, kot odgovorni skrbniki psov,'' je poudaril Oman in dodal, da v zadnjem času vse večji problem postajajo tudi druge hišne živali (podgane, dihurji, nimfe, kunci, ipd).

Kaj sta sterilizacija in kastracija?

Kastracija ali sterilizacija ne pomenita le preprečevanje nenadziranega razmnoževanja, ampak s tem preprečimo tudi potepanje, pretepanje in teritorialno markiranje, kar je značilno predvsem za samce. Seveda tako ustavimo tudi prenašanje spolno prenosljivih bolezni ali bolezni, ki so lahko posledica ugrizov, pri samicah se močno zmanjša tudi možnost tumorjev na mečnih žlezah in pojav cist na jajčnikih in maternici. Če se maček ne potepa, močno zmanjšamo tudi možnosti, da bi ga povozil avtomobil, in še bi lahko naštevali.

''Sterilizacija mačke je sicer kirurški poseg, s katerim se samici odstrani jajčnike in s tem prepreči nadaljnje reproduktivne cikle mačke. Ker gre za invazivni kirurški poseg, kjer operater poseže v trebušno votlino živali, lahko sterilizacijo mačke opravi samo veterinar kirurg v aseptičnem okolju in z aseptično opremo, mačka pa mora biti v stanju popolne anestezije,'' navajajo na upravi.

Mačke nekaj ur po posegu že lahko odpeljemo domov, a so lahko še precej omotične od anestezije. Prav tako imajo na trebuhu nekaj šivov (dva ali tri), tako da je dobro, da mačka ne skače z višine, ranica je seveda tudi boleča. A že drugi dan po sterilizaciji je mačka praviloma zopet živahna.

Kastracija mačka je prav tako kirurški poseg z namenom odstranitve moške spolne žleze. Tudi ta poseg lahko opravi le veterinar, maček mora biti v splošni anesteziji. Pri mačku je poseg bistveno lažji in je maček pri svojih močeh že čez nekaj ur, ko dokončno popusti učinek anestezije.

Priporočljivo je, da se posega opravita preden žival spolno dozori (do starosti šestih mesecev), a za poseg ni nikoli prepozno. Dejstvo sicer je, da sterilizacija in kastracija tudi staneta. Cene so različne, kastracija je nekoliko cenejša od sterilizacije, vendar je pri tem treba misliti predvsem na dobrobit živali.