Banka Slovenije je po neuradnih podatkih od Slovenske investicijske banke zahtevala, da zaradi slabih naložb oblikuje dodatne rezervacije. Tako mora banka dobiti 2 milijardi svežih tolarjev.
Nobena od uradnih institucij tega podatka ne potrjuje niti ne zanika; vendar: na videz suhoparna zahteva po dokapitalizaciji odpira zgodbo o razmetavanju denarja prebivalcev Ljubljane, o vpletenosti politike in celo vprašanje protiinflacijskega boja vlade.
Ob koncu leta 2001 je 80 odstotkov SIB banke za 3 milijarde tolarjev kupilo javno podjetje Energetika Ljubljana. Ljubljanska županja Vika Potočnik je začudenim obrazom na vprašanje, zakaj Energetika in prek nje mesto potrebujeta banko odgovarjala, da je to dober nakup, da mesto potrebuje svojo banko za vzpodbujanje razvoja, za ugodnejše kredite meščanom in podjetjem. Zakaj je Energetika za banko plačala tudi po 3.800 tolarjev za delnico, čeprav je zdaj, ob bližajoči dokapitalizaciji, očitno vredna 2.000 tolarjev, že takrat ni bilo jasno. Jasno je le, da so prodajalci delnic ob tem dobro zaslužili. Država jo je namreč prodala po 1.850 tolarjev - komu, v tem trenutku še ni jasno. Škandalozna je tudi informacija o viru sredstev Energetike - časnik Dnevnik je pred dnevi poročal, da je banko kupila iz presežka, ker Ljubljančani predrago plačujejo ogrevanje. V Energetiki, kjer so pred desetimi dnevi v.d. direktorju Igorju Pogačarju poslali nadzor, to je prokuristko, informacije ni mogoče preveriti, saj so se zavili v molk. Na informacijo pa je reagiral poslanec Andrej Bajuk, ki je včeraj na to temo zahteval parlamentarno razpravo, kar so poslanci koalicije zavrnili.
"Seveda je pa to povezano z makroekonomsko politiko naše vlade. Vsi vemo, da so ravno te nadzorovane cene pripomogle več kot povprečno k naši inflaciji. Kdo to nadzoruje? Kdo je odgovoren," se sprašuje Bajuk.
Trem milijardam tolarjev, kolikor je Energetika za banko odštela, pa se je že pol leta po nakupu pridružilo dodatnih 600 milijonov, za kolikor so morali povečati osnovni kapital. In zdaj morajo lastniki, da bo banka kapitalsko ustrezna, prispevati še dodatni 2 milijardi tolarjev. Direktor banke Tomaž Rogelj, ki je položaj od prejšnjega predsednika uprave Vlada Klemenčiča prevzel tik preden je banko kupila Energetika, o razlogih za potrebno dokapitalizacijo pravi:
»Vse rezervacije, ki smo jih oblikovali so rezervacije za naložbe, ki so bile odobrene že pred prihodom te nove uprave,« je povedal Rogelj.
Ta nakup in razloge za slabšo ustreznost, ki ima morda posledice tudi za cene komunalnih storitev v glavnem mestu, bi morali nadzorovati in preveriti, pravi Andrej Bajuk:
"Zahtevali bomo, da dajo svoje mnenje in te stvari pregledajo. Začenši z računskim sodiščem in vse drugo, kar imamo. Seveda pa obstaja možnost tudi neke parlamentarne preiskave," je povedal Bajuk.
Sicer pa je o tovrstnih aktivnostih Energetike svoje mnenje v državnem zboru povedal tudi premier Rop. Čeprav vlada nad mestnimi podjetji nima neposredne pristojnosti, takih vlaganj, je povedal, ne odobrava.
Marjan Rekar, direktor Holdinga Ljubljana, ki je lastnik Energetike pa o razmerah v Energetiki in o domnevno predragem obračunavanju ogrevanja v tem trenutku, pravi, izjav še ne more dajati.
Danica Smišič: Čakamo na točne, uradne podatke
O zapletih s Slovensko investicijsko banko in razmerah v Energetiki smo govorili z novo županjo Ljubljane Danico Simšič.
Kaj bo mesto kot lastnik obeh storilo za razjasnitev sumov o vrsti nerazumnih in negospodarnih odločitev, tako v Energetiki, kot tudi v Slovenski investicijski banki?
Mesto bo seveda najprej počakalo na to, da dobi podatke, da vidimo, kakšno je dejansko stanje, tako v sami Slovenski investicijski banki kot v Energetiki, potem pa se bomo odločali, kako bomo nadaljevali. Seveda, na osnovi različnih predlogov ustreznih strokovnjakov. Bom pa, seveda, s stanjem in podatki, ki jih bom dobila, če jih bom dobila do seje skupščine Holdinga, ki je sklicana za 4. februar, seznanila tudi družbenike.
Banko je potrebno spet dokapitalizirati. Boste v banko preko Energetike spet vložili skoraj dve milijardi tolarjev?
Na to vprašanje ta trenutek ne morem odgovoriti. Ravno zato, ker čakamo na točne, uradne podatke in iz njih bo razvidno, kakšni naj bodo naši naslednji koraki, kakšne bodo odločitve v zvezi s to banko.
Kako pa je s cenami ogrevanja, ali jih Ljubljančani Energetiki res preplačujejo in ali je Energetika res iz tega dobička kupila SIB banko?
Spet lahko odgovorim enako. Najprej moramo dobiti podatke, jih primerjati in ugotoviti, ali so ljubljanski davkoplačevalci plačevali preveč ali pa je cena energetike oziroma teh storitev, ki jih zagotavlja Energetika v Ljubljani, ustrezna.
