Vlada Mira Cerarja je z angažiranjem vojske na meji med volivci nekoliko popravila vtis glede na prejšnji mesec. Njeno delo podpira slaba tretjina vprašanih, še vedno pa skoraj 60 odstotkov vprašanih meni, da ne dela dobro. Desetina je neodločenih.
Med strankami prva ostaja SDS, a z nekoliko nižjo podporo kot januarja. Če bi bile volitve v nedeljo, bi jo volilo dobrih 13 odstotkov volivcev. Druga je Cerarjeva SMC, ki je rahlo pridobila – prepričala bi slabih 9 odstotkov volivcev. Skok na tretje mesto pa je uspel NSi, a s praktično enako podporo, kot prejšnji mesec – zbrali bi 4,4 odstotke. Četrta ostaja Združena levica s 3,8-odstotno podporo, na peto so zdrsnili socialni demokrati, ki se jim je podpora prepolovila na 3,1 odstotka, šele šesti DeSUS z 2,5-odstotno podporo.
Znova je naraslo število neopredeljenih. Dobra desetina državljanov se volitev ne bi udeležila. Vsak četrti vprašani ne ve, koga bi izbral, vsak peti pa ne bi izbral nobene od obstoječih strank.
In politiki? Prvi ostaja predsednik države Borut Pahor. Po Žaru so mu volivci prisodili celo najvišjo oceno doslej. Druga je evropska komisarka Violeta Bulc, tretja evropska poslanka Tanja Fajon, sledi predsednik njene stranke Dejan Židan, peti je evropski poslanec NSi Lojze Peterle, šesti predsednik parlamenta Milan Brglez, sedma predsednica NSi Ljudmila Novak, šele osmi je premier Miro Cerar.
Klikni tukaj za interaktivne podatke raziskave Mediana Pulse
KOMENTARJI (180)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.