Spet črna pika za Slovenijo

Na Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu se je obrnila skupina izbrisanih s prvopodpisanim Mustafo Kurićem. V tožbi so opozorili, da so bili zaradi izbrisa prikrajšani za možnost pridobitve slovenskega državljanstva oziroma ohranitve statusa stalnih prebivalcev. Državi so očitali kršenje več členov Evropske konvencije o človekovih pravicah.

Sodišče je v svoji sodbi ugotovilo, da so bili pritožniki 26. februarja 1992 izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, do tedaj pa so v Sloveniji živeli v skladu z 8. členom konvencije, ki govori o pravici do zasebnega in družinskega življenja. Slovenske oblasti pa niso želele urediti statusa izbrisanih v skladu z odločbami ustavnega sodišča.

Evropsko sodišče državi še očita, da ni sprejela ustrezne zakonodaje za popravilo krivic ter izdala dopolnilnih odločb posameznim izbrisanim. Ob tem še ugotavlja, da je slovensko ustavno sodišče izbris v več odločbah razglasilo za nezakonit.

Kot je še ugotovilo sodišče, je bila maja letos sicer sprejeta novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji, a ta še ni bila v celoti implementirana. Poskusi poprave krivic izbrisanim tako po mnenju evropskega sodišča niso bili učinkoviti.

Slovenija je tako kršila 8. in 13. člen konvencije o človekovih pravic, še ugotavlja evropsko sodišče. Ni pa še odločalo o vprašanju odškodnin, saj so ga, kot je zapisano v odločbi, preložili.

Na kakšen način naj država popravi storjene krivice in kakšne ukrepe naj sprejme, sicer ni v pristojnosti sodišča za človekove pravice. Kljub temu pa to ugotavlja, da mora zaradi ugotovljenih nezakonitosti država nujno sprejeti ukrepe za popravo krivic. Po mnenju sodišča mora država položaj izbrisanih urediti z izdajanjem dopolnilnih odločb, ki bodo izbrisanim status uredile za nazaj.

Ministrice sodba ni presenetila

Sodba Evropskega sodišča za človekove pravice ministrice za notranje zadeve Katarine Kresal ni presenetila, saj je nezakonitost izbrisa ugotovilo že slovensko Ustavno sodišče, zaradi česar je bila prva prioriteta notranjega ministrstva sistematična poprava krivic, ki so se zgodile izbrisanim, in odprava nezakonitega stanja, so sporočili iz ministrstva.

''Prva faza ureditve statusa izbrisanim je bilo izdajanje dopolnilnih odločb neposredno na podlagi odločbe Ustavnega sodišča. Z izdajo dopolnilnih odločb se je upravičencem priznalo dovoljenje za stalno prebivanje in uredila prijava stalnega prebivališča vse od izbrisa iz registra stalnega prebivalstva do dejanske pridobitve dovoljenja za stalno prebivanje. V letih 2009 in 2010 je bilo izdanih 2358 dopolnilnih odločb,'' so zapisali.

V drugi fazi so sprejeli zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic nekdanje SFRJ v Sloveniji, ki ga je DZ sprejel letos in na podlagi katerega bodo lahko vsi drugi izbrisani, ki v Sloveniji še nimajo dovoljenja za stalno prebivanje in prijavljenega stalnega prebivališča, v treh letih vložili prošnjo za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje. Kot še pravijo na notranjem ministrstvu, bo zakon v veljavo stopil 24. julija letos.

''Za izvajanje zakona je že pripravljen tudi potreben pravilnik. Še ta mesec bo ministrstvo pripravilo strokovno usposabljanje delavcev upravnih enot in delavcev diplomatsko-konzularnih predstavništev RS v državah bivše SFRJ. Za informiranje izbrisanih bo konec meseca na voljo tudi posebna brošura in telefonska številka za posredovanje informacij. Ministrstvo sicer pri pripravah na izvajanje zakona in pri obveščanju tesno sodeluje tudi z nevladnimi organizacijami, ki se ukvarjajo z vprašanjem izbrisanih,'' so še zapisali na ministrstvu za notranje zadeve.

Zakon o izbrisanih ni idealna rešitev

Novela zakona o izbrisanih je dobra, ne pa tudi idealna rešitev. Oblasti bodo morale še delati na popravi krivic, je ob odločitvi Evropskega sodišča za človekove pravice, ki Sloveniji nalaga popravo krivic izbrisanim z izdajo dopolnilnih odločb, poudaril predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević.

Kot je na današnji novinarski konferenci poudaril Beširević, sami ne bodo odnehali in bodo s prizadevanji za popravo krivic šli "do konca". Letos sprejeta novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic SFRJ v Sloveniji je tako po njegovem le korak na tej poti. Med še odprtimi vprašanji pa je omenil vprašanje stanovanj, delovne dobe, šolanja in potrebo po ureditvi povratka tistih izbrisanih, ki so bili rojeni v Sloveniji in se zdaj nahajajo v BiH brez vsakršnega državljanstva, tako slovenskega ali bosanskega.

Pri sodbi sodišča v Strasbourgu je predstavnik izbrisanih aktivistov izpostavil ugotovitev, da so jim bile kršene pravice do spoštovanja zasebnega in družinskega življenja ter da niso imeli pravice do učinkovitega pravnega sredstva.

Kot meni Beširević, tudi njihovi nasprotniki sedaj ne morejo več govoriti, da izbrisa ni bilo. Tako ne bodo dovolili, da jih še naprej žalijo, saj bo vsaka nadaljnja žalitev s strani politikov "končala na sodišču".

Prav tako Beširević pričakuje opravičilo predsednika republike Danila Türka in premiera Boruta Pahorja. Izbrisani bodo po njegovih besedah tudi zahtevali sestanek z njima, na katerem bi se pogovorili o načinu poprave krivic.