FOTO in VIDEO: Največ škode v sadovnjakih: ponekod je uničenih okoli 90 odstotkov

Sneg, ki je v sredo pobelil dobršen del Slovenije, je povzročil precej težav. Gasilci so imeli polne roke dela vse od Nove Gorice do Ptuja in Novega mesta, kjer so posredovali več kot 170-krat. Moker sneg še vedno lomi veje, v gorah pa je velika nevarnost snežnih plazov.   

Po podatkih republiškega centra za obveščanje je posebej dolg seznam podrtih dreves in polomljenih vej za Štajersko, Gorenjsko in Koroško. Veliko težav so imeli na Celjskem in Mariborskem ter na širših območjih Kranja in Slovenj Gradca, pa tudi v Ljubljani. Padla drevesa in veje so povzročile zapore regionalnih in lokalnih cest, dodatne nevšečnosti so na Koroškem in Štajerskem povzročale prekinitve v dobavi električne energije.

Največ snega zapadlo na Gorenjskem in Koroškem

Največ snega so namerili na Gorenjskem in Koroškem. Na Koroškem, kjer je zjutraj spet začelo snežiti, je zapadlo do 30 centimetrov snega v nizko ležečih predelih, v višje ležečih pa tudi 50 centimetrov snega.

Vreme bo v prihodnjih dneh ostalo hladno za ta letni čas, vendar bo po nižinah sneg verjetno že kmalu pobralo. Na agenciji za okolje nestalno vreme z manjšimi padavinami pričakujejo tudi v petek in soboto, v nedeljo pa naj bi deževalo po vsej državi. Temperature se bodo po zimski sredi vrnile krepko nad ledišče.

Ceste prevozne, a previdnost ni odveč

Ker se je sneg oprijemal cestišč, ponekod pa je nastajala poledica, se je zgodilo več prometnih nesreč.

Danes so se razmere v prometu normalizirale, poroča prometnoinformacijski center. Promet po avtocestah poteka tekoče, previdnost pa ostaja na ostalih cestah zaradi ponekod podrtega drevja oz. vejevja.

Prelaz Vršič je zaradi snega zaprt. Zaprte so tudi ceste Predmeja - Lokve, Dragarji - Medvedjek - Draga ter Mojstrana - Vrata, od slapa Peričnik dalje.

Izogibajte se hoji po gozdu

Ker v gozdovih drevesa še vedno pokajo pod težo snega, so na priljubljeni pohodniški točki v Ljubljani - Šmarni gori - izdali opozorilo. "Obiskovalce prosimo, da se danes oziroma zaenkrat izogibajo hoje po gozdu. Veje pokajo, drevesa padajo. Jutri zagotovo ne bomo odprli ob uri, ampak šele takrat, ko bo varno," so zapisali na svoji Facebook strani.

V Mariboru pa so zaprli parke. Nekatere veje so bile namreč visoko v krošnjah polomljene, kar je predstavljalo nevarnost za sprehajalce, so zapisali v Snagi. Zadrževanje pod krošnjami je v takšnih okoliščinah smrtno nevarno, so opozorili. Občani naj nevarnosti ne podcenjujejo in naj ne hodijo v parke, so pozvali.

Brez elektrike še vedno več tisoč odjemalcev

Zaradi sneženja in lomljenja dreves je bilo zjutraj na območju Elektra Ljubljane brez elektrike okoli 4000 odjemalcev, med drugim na območju Domžal, Kamnika, Vrhnike, Trbovelj, Cerknega, Idrije in Tolmina. Elektro Ljubljana je danes do 17. ure odpravil okvare. Zaradi posameznih stikalnih manipulacij pa bo lahko ponekod danes in v petek še prišlo do prekinitev dobave električne energije, so sporočili.

Tudi na območju Črne na Koroškem, Ravnah, Vuzenici in Dravogradu je brez elektrike bilo okrog 3000 odjemalcev. Ob 14.30 je bilo na območju Elektra Celje motenih 314 odjemalcev, oziroma 55 transformatorskih postaj. Od tega je bilo na posameznih distribucijskih enotah motenih:
DE Slovenj Gradec: 242 odjemalcev; 33 transformatorskih postaj (večina na območju Raven in Mežiške doline - Koprivna)
DE Velenje: 58 odjemalcev; 18 transformatorskih postaj  (na območju Logarske doline)
DE Celje: okvare na omrežju so odpravljene
DE Krško: 14 odjemalcev; 4 transformatorske postaje

Dežurne ekipe Elektra Celje so na terenu in se trudijo odpraviti okvare na daljnovodih. Vsem odjemalcem se opravičujejo za izpade in motnje pri dobavi električne energije.

Na Elektru Primorska so pojasnili, da je pri njih brez oskrbe z električno energijo približno 500 odjemalcev na območju Cerknega, Idrije in Tolmina, delovne ekipe pa so na terenu.

Ne sneg, več škode na sadnih nasadih je povzročila pozeba v začetku tedna

Bolj kot sredino sneženje, ki je z lomom mladega rastja pod težo snega naredilo manj škode, je posavske, dolenjske in belokranjske sadjarje ter vinogradnike prizadela pozeba v začetku tedna. V Posavju in vzhodni Sloveniji lahko zato govorijo o eni največjih pozeb v sadnih nasadih v zadnjih letih, je ocenil direktor krškega Evrosada Boštjan Kozole.

Povedal je, da je bila pozeba v vzhodni Sloveniji najmočnejša v začetku tedna, ko se je jutranja temperatura ponekod spustila do šest stopinj Celzija pod ničlo in v določenih sadovnjakih povzročila tudi do stoodstotno škodo. Veliko pozebe je bilo tudi v vinogradih, dodatno škodo je povzročilo sneženje, ponekod pa je padala tudi toča. Škoda, ki se ni še povsem pokazala, bo znatna, na njeno oceno pa bodo morali počakati še več dni, je dodal Kozole.

KGZS: Uničenih je tudi do 90 odstotkov nasadov

"Priča smo podnebnim spremembam in njenim posledicam. Vsako leto doživimo naravno katastrofo v kmetijstvu – pogoste suše, moče, poplave, imeli smo močan žledolom. Letos na začetku pomladi smo imeli pozebo, zdaj pa še sneg," pa je povedal predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice (KGZS) Cvetko Zupančič.

Kmete je najbolj prizadela pozeba, ki je bila najmočnejša v severovzhodni Sloveniji, izpostavljeni pa sta bili tudi osrednja in južna Slovenija. "Največ škode je nastalo v sadjarstvu, kjer je pozeba uničila okoli 90 odstotkov cvetov, podobno je tudi v vinogradništvu," je dejal Zupančič. Precejšnja je tudi škoda na področju poljedelstva. Kmetje so že posadili krompir, koruzo, tudi oljno ogrščico, kar bo propadlo, je pojasnil Zupančič. 

A ne le pozeba, tudi sneg je povzročil škodo, predvsem na sadnem drevju. Večje jablane so podrte, je pojasnil predsednik KGZ. 

Kakšna bo škoda v evrih, za zdaj še ne morejo oceniti, saj se ta še ocenjuje. Na terenu so tudi zavarovalnice. Po njihovih podatkih je uničenih od 80 do 90 odstotkov pridelkov. Na zbornici sicer kmete pozivajo, naj prijavijo škodo. 

Spomladanske pozebe pestijo tudi kmete v Pomurju, kjer je po ocenah murskosoboškega zavoda Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije največ škode nastalo na vinogradih pa tudi na sadnem drevju. Prizadete so vse vrste sadja, tako na nižinskem delu pokrajine kakor v višjih območjih.

V Pomurju je pozeba prizadela tudi poljščine, predvsem vznikle buče, krompir in koruzo, vprašanje pa je, kako bo pozeba delovala na oplodnjo ozimnih žit, ker so le te v klasenju, in kaj se bo zgodilo s cvetočo oljno ogrščico in zelenjadnicami.

Sneg nekaj škode povzročil tudi v gozdovih

Zaradi snega je nekaj škode nastalo tudi v gozdovih. Prizadeti so predvsem listavci do nadmorske višine 700 metrov, v osrednji in severni Sloveniji pa je poškodovano tudi drevje v nižinah. Finančna škoda še ni znana, so povedali za Zavodu za gozdove Slovenije. 

V osrednji in severni Sloveniji je več snega padlo tudi v nižinah, zato je drevje poškodovano tudi tam, drugod pa predvsem v razmeroma ozkem višinskem pasu od 500 do 700 metrov.

Večinoma gre za poškodbe posamičnih dreves, zlasti ob gozdnem robu in prometnicah, kjer ima drevje asimetrične krošnje. Sneg je potlačil tudi mladovja, ki se bodo pozneje večinoma vzravnala.

Zaradi poškodovanih dreves ob prometnicah bo precej dela z odpiranjem gozdnih cest, ocena finančne škode pa bo možna v prihodnjih dneh, ko bodo zbrali več informacij o obsegu omenjenih poškodb, so pojasnili na zavodu.

Strokovne službe na terenu ocenjujejo škodo

Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Dejan Židan je povedal, da so strokovne službe že na terenu in da bo ocenjevanje škode potekalo še nekaj dni. Osredotočeni so predvsem na sadovnjake in trto, v nekaterih delih Slovenije pa tudi na poljščine.

Za torek je že sklical srečanje predstavnikov zavoda za gozdove, KGZS, Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij pri Gospodarski zbornici Slovenije ter uprave za zaščito in reševanje. "Pričakujem, da bomo imeli takrat na razpolago bolj natančne informacije," je povedal.

Na terenu je tudi državna sekretarka Tanja Strniša, ki je obiskala Dolenjsko. "Ugotovila je, da gre za pozebo, kakršne v zadnjih desetletjih v Sloveniji ni bilo," je povzel Židan in za prihodnje dni napovedal dodatne obiske na terenu.

Dobil je tudi začasne podatke zavarovalnic, ki kažejo, da je število zavarovanih hektarjev v vinogradih in sadovnjakih do neke mere primerljivo s podatki zadnjih nekaj let, med kmeti, ki so zavarovali svoje pridelke, pa jih je 80 odstotkov zavarovalo tudi škodo zaradi pozebe, je še povedal minister.