Na konferenci o argumentih proti vstopanju v Nato je bilo slišati ocene, da je Natopis čista propaganda, da je nesprejemljivo zavajajoč, da je v njem veliko zamolčanega. Franco Juri je, denimo, opozarjal, da bi v Natopisu moralo jasno pisati, da bodo stroški vključevanja Slovenije v Nato vrtoglavi, saj je konfliktov v svetu vedno več in ne vedno manj. Juri tako meni, da nastaja nek scenarij regionalnih konfliktov, ki naj bi omogočili ZDA vojaški nadzor nad celim planetom, kar pomeni, da se bodo tudi nove zaveznice vse bolj zapletale v vojnah, ki niso nujno mirovne misije.
Zagovorniki Nata zagotavljajo, da se slovenskim nabornikom v eksotičnih državah ne bo potrebno bojevati v imenu ZDA. Vodja urada vlade za informiranje Alja Brglez na takšne očitke odgovarja, da nikoli ne gre za to da bi naborniki kamorkoli odhajali. Nato pa je po njenem možnost, da se slovenska vojska hitreje in učinkoviteje profesionalizira. To naj bi tudi pomenilo, da se bodo z vojaškim poklicem ukvarjali samo tisti, ki se bodo zanj odločili.
Rastka Močnika pa je v Natopisu zbodel podatek, da se poleg Slovenije za članstvo pred praškim vrhom potegujejo Albanija, Bolgarija, Estonija, Latvija, Litva, Makedonija, Romunija in Slovaška. Močnik meni, da so to dežele, ki so bodisi imele diktatorske sisteme, ali pa bile pod kolonialno okupacijo sovjetskega imperija. Izjema naj bi bila po njegovem le Makedonija, ki ima težke probleme s svojo državnostjo.
Brglezova pa poudarja, da zadnjih dvanajst let govorimo, da sta Nato in EU v zunanji politiki tista cilja, kamor gremo. Po njenem imajo tudi nekatere druge države podobno usmeritev, enaka cilja, kar pa še ne pomeni, da gre za slabo družbo.
In če gremo v družbo držav, ki so simbol varnosti in demokracije, to tudi ne more biti slabo, še dodajajo sestavljavci Natopisa, ki pa so z zapisanim odprli stare rane Emiliji Mrlak. Njen pokojni mož je namreč med osamosvojitveno vojno hotel prestopiti na slovensko stran, zato ima v uradni slovenski zgodovini enak status kot tisti, ki so se borili na strani teritorialcev. Pa čeprav so ga nad Rožno dolino sestrelili v helikopterju ljudske armade, s katerim je prevažal kruh, v Natopisu pa so pokojnega pilota navedli kot primer grožnje za Slovenijo. Ogorčeni vdovi Mrlak je nerazumljivo, da si nekdo še vedno privošči, da njihovo družinsko tragedijo izrablja v propagandne namene.
Snovalci Natopisa zagotavljajo, da nad Rožno dolino sestreljenega helikopterja niso omenili kot grožnjo Sloveniji, temveč kot žrtev, ki bi se jim radi izognili.
Brglezova je primer helikopterja označila kot simbol, ki ponazarja kakšne žrtve je mogoče utrpeti tudi ko je država varna in mirna, hkrati pa je družini prizadetih obljubila tudi osebno pojasnilo zapisanega v Natopisu.
