Družinski zakonik: Ustavno sodišče potrebuje dodatne odgovore

Ustavno sodišče je prvič razpravljalo o dopustnosti referenduma o družinskem zakoniku. Kot je dejal generalni tajnik ustavnega sodišča Erik Kerševan, odločitve o tem še niso sprejeli, vendar so sprejeli sklep, da bodo državni zbor pozvali, naj se dodatno izjasni o navedbah, ki so jih v sredo na ustavnem sodišču dobili od pobudnikov referenduma.

Tako bo ustavno sodišče gradivo, ki mu je bilo predloženo s strani pobudnikov, poslalo v dodaten odgovor državnemu zboru.

O podrobnostih današnje razprave Kerševan sicer ni želel govoriti, zato je omenjeni sklep za sedaj edini zaključek, ki ga lahko javno sporoči. Hkrati pa v tem trenutku tudi ni mogel napovedati, kdaj bo sodišče odločitev o dopustnosti referenduma o družinskem zakoniku doseglo. "Ustavno sodišče si bo prizadevalo o zadevi odločiti v razumnem roku, ampak seveda na podlagi ustreznega obravnavanja vseh relevantnih argumentov," je poudaril.

'Zavrnitev posvojitve zaradi istospolnosti pomeni diskriminacijo'

Medtem je zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc ob razpravi o družinskem zakoniku izpostavil  stališča Evropskega sodišča za človekove pravice in Evropske konvencije o človekovih pravicah.

"Evropsko sodišče človekovih pravic morda res ne zahteva sprejetja prav vseh rešitev v družinskem zakoniku, prav gotovo pa jim ne nasprotuje. Nekatere celo posebej varuje," je opozoril zagovornik načela enakosti.

Po njegovih navedbah novejša, že ustaljena praksa evropskega sodišča za človekove pravice priznava, da celo v de facto dlje časa trajajočih skupnostih z istospolnima partnerjema, ki nista registrirana in nimata otrok, obstaja tudi družinsko življenje v smislu osmega člena Evropske konvencije o človekovih pravicah.

"Pravno povsem mogoče je, da obstajajo tudi zakonske zveze med osebama istega spola. Vsakdo ima pravico do spremembe svoje spolne identitete. Vsak od istospolnih partnerjev ima ob izpolnjevanju splošnih posvojitvenih pogojev pravico, da posvoji partnerjevega biološkega otroka," poudarja Vernik Šetinc.

Zato zavrnitev zahteve za posvojitev, ki temelji zgolj na spolni usmerjenosti enega ali obeh partnerjev, primerljivemu heteroseksualnemu prosilcu pa je zagotovljena, po njegovih ocenah pomeni diskriminacijo. Povsem jasno je, dodaja, da družinsko življenje med otroki in starši v takšnih in podobnih skupnostih lahko obstaja tudi brez krvne vezi, če so na primer otroci spočeti z biomedicinskimi postopki.

'Vprašanje je vrednostno, a mora potekati tudi na nivoju pravnega vrednotenja'

Ključno vprašanje v razpravi je, ugotavlja Vernik Šetinc, res vrednostno, vendar mora "v demokratični družbi potekati zlasti tudi na nivoju pravnega vrednotenja oziroma razbiranja meja med pravicami". Zanj je tako ključno civilizacijsko vprašanje, koliko bomo pravici do enakega obravnavanja priznali njeno pravno naravo.

"Stališča o naravi stvari, necivilizacijskih odklonih, ideološkem nasilju ipd. so povsem enostranska. Na razpravo gledajo le skozi prizmo določenih moralnih, svetovnonazorskih in vrednostnih izhodišč, zlasti verskih naukov," je prepričan zagovornik načela enakosti.

Kresalova družinski zakonik izpostavlja kot pozitiven projekt

V duhu Tedna otroka pa je  Katarina Kresal, predsednica LDS, spregovorila o Deklaraciji ZN o otrokovih pravicah iz leta 1959, ki po njenem mnenju dejanske utelesitve v naši družbi ne more doživeti. To po njenem dokazuje ravno burna razprava o družinskem zakoniku. Pozitiven projekt, ki med drugim želi zavarovati koristi otrok, se je namreč izgubil "v valu patologiziranja in marginaliziranja".

Po mnenju predsednice LDS se "ob družinskih tragedijah, ki smo jim priča" mora vsak posameznik in tudi družba kot celota vprašati, kaj loči dobro družinsko okolje od slabega. To po njenih navedbah namreč ni spol staršev, njuna (ne)sklenjena zakonska zveza ali morda pripadnost drugačnim vrednotam. "Prava ločnica je lahko le starševska brezpogojna ljubezen oziroma njeno pomanjkanje. Brezpogojna ljubezen pa je otrokova najbolj osnovna pravica," še navaja.