Zbiranje podpisov za referendum o slabi banki bo ustavljeno

Državni zbor je na današnji izredni seji z 48 glasovi za in 26 proti podprl predlog koalicijskih poslanskih skupin za presojo ustavnosti referendumske zahteve o zakonu o ukrepih za krepitev stabilnosti bank. Ustavno sodišče bo tako presodilo, ali bi imela neuveljavitev zakona oziroma njegova zavrnitev na referendumu protiustavne posledice.

Predlagatelji zahteve se bojijo, da bi padec zakona kratkoročno in dolgoročno povzročil vrsto protiustavnih posledic, ki bi še bolj poglobile krizo v državi in omejile njeno suverenost. Če želimo dobiti odgovore na vprašanja, zakaj je prihajalo do slabih praks pri podeljevanju kreditov, in jih v prihodnje preprečiti, je treba zakonu o slabi banki dati priložnost, je dejal Jože Tanko iz SDS.

Cilj zakona, ki predvideva ustanovitev t. i. slabe banke, je sprejetje pravne podlage za odpravo kreditnega krča in sprostitev pogojev za izkoriščanje potencialov slovenskega gospodarstva. S tem zakonom se bodo po navedbah koalicije izboljšali pogoji za gospodarsko rast in ohranitev ter ustvarjanje novih delovnih mest.

Skladno s predlogom se bodo slabe terjatve transparentno prenesle na novo družbo in na tej podlagi bo možna ugotovitev odgovornosti za posamezne slabe terjatve. Slabe terjatve se bodo vrednotile oz. odkupovale po pravilih Evropske komisije. V koaliciji poudarjajo, da bo tako preprečen moralni hazard.

Z zakonom je določena tudi kazenska in odškodninska odgovornost za dajanje tistih kreditov, ki niso bili dani na podlagi zakonov ter ostalih predpisov in so bili zunaj okvira načel bančnega poslovanja.

Minister za finance Janez Šušteršič je opozoril, da morebitnega referenduma prej kot konec februarja verjetno ne bi mogli izvesti, kar bi otežilo reševanje težav v treh največjih državnih bankah – Novi Ljubljanski banki, Novi Kreditni banki Maribor in Abanki Vipa. Te bodo še letos potrebovale dodaten kapital in če bi jih država želela dokapitalizirati, bi morala v primeru vseh treh objaviti prevzemno ponudbo, kar bi bila dražja rešitev, je dejal.

'Vaš edini cilj je, da se polastite državnega premoženja'

Koalicija in opozicija sta v zelo dolgi razpravi s svojimi stališči ostali na ločenih bregovih. Medtem ko so v koaliciji prepričani, da bo ustanovitev slabe banke omogočila kreditiranje in zagon gospodarstva, so v opoziciji opozarjali, da za to obstajajo tudi cenejše rešitve.

Alenka Bratušek iz Pozitivne Slovenije je izrazila dvom, da je glavni cilj vzpostavitve slabe banke odprava kreditnega krča. "Vaša edina želja in cilj je, da se polastite državnega premoženja," je dejala. Skupaj s strankarskimi kolegi je poudarila, da podpirajo odprtje kreditnih map – vseh, ne le tistih, ki bi lahko služile za obračunavanje z opozicijo.

Andrej Šircelj iz SDS ne razume, kako si opozicija predstavlja razvoj brez zdravega bančnega sistema. "Ta ukrep je v korist gospodarstva, da bo dobilo zdrav denar za zdrav razvoj," je dejal in zagotovil, da si vlada na podlagi zakona o slabi banki ne bo prilastila nobenega premoženja. Ivan Grill, prav tako iz SDS, je dodal, da se je kraja tisočletja v Sloveniji že zgodila in da za to nismo našli še nobenega krivca.

Matevž Frangež iz SD je dejal, da država brez nacionalnega interesa ni vredna biti država. "In banke so vprašanje prvovrstnega nacionalnega interesa," je prepričan. Njegov strankarski kolega Dejan Židan je dejal, da je ta zakon slab zato, ker bo učinke, tudi če se bo dobro izvajal, dal šele čez nekaj časa, poleg tega meni, da je to dražja rešitev od alternativnih.

Poslanca Pozitivne Slovenije Romana Jakiča je po šestih urah razprave razburila odločitev predsedujočega, Jakoba Presečnika iz SLS, ki mu ni dovolil replike Alenki Jeraj (SDS). Jakič je to označil za presedan, poslanci Pozitivne Slovenije pa so zapustili dvorano DZ. Na glasovanje so nato prišli.

Zbiranje podpisov bo ustavljeno

Za referendum o zakonu o slabi banki si prizadeva Sindikat kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije (KNG). Skrbi ga, da se bo sanacijo bank poplačalo s prodajo podjetij, zato je želel zagotoviti, da bo prvi kriterij dolgoročen obstoj teh podjetij in delovnih mest, ne maksimiranje cene.

Z ministrstvom za finance so se pogajali o spremembah zakona in morebitnem umiku referendumske pobude, a niso bili uspešni. V ponedeljek je stekel 35-dnevni rok za zbiranje 40.000 podpisov, sindikat pa je pozval k oblikovanju povsem nove zakonske rešitve.

Zdaj ko je DZ danes podprl koalicijsko zahtevo po presoji ustavnosti posledic, bo moral Sindikat KNG do odločitve sodišča prekiniti zbiranje podpisov za referendum. Do četrtka jih je sicer zbral več kot 5500, je pojasnila njegova sekretarka Sonja Kos.

Predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušan Semolič je v ponedeljek poudaril, da bi lahko zbiranje ustavila le ustavna presoja, do katere bo torej res prišlo. Ko DZ sprejme sklep o ustavni presoji, mora o tem obvestiti ustavno sodišče. O vložitvi zahteve na ustavno sodišče mora obvestiti tudi ministrstvo za notranje zadeve in pobudnika referenduma. Ministrstvo pa mora pristojne službe obvestiti, kdaj se zaustavi zbiranje podpisov.

Ustavno sodišče mora o zahtevi DZ odločiti v 30 dneh. Zbiranje podpisov se v primeru odločitve ustavnega sodišča, da zahtevo zavrne, nadaljuje dan po objavi odločbe v uradnem listu.