Nekateri zdravniki negospodarno naročali prevoze z rešilcem, česar ZZZS ni imel pod nadzorom

Računsko sodišče je v reviziji uspešnosti poslovanja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pri nadzoru nad nenujnimi reševalnimi prevozi v obdobju med 1. januarjem 2013 in 1. majem 2014 ugotovilo, da zavod ni bil uspešen pri nadzoru naročanja prevozov. Računsko sodišče je ZZZS podalo več priporočil za izboljšanje dela poslovanja, ki se nanaša na nadzore.

Z revizijo je računsko sodišče preverilo, ali je ZZZS nadzoroval spoštovanje določb predpisov, po katerih morajo naročniki nenujnih reševalnih prevozov - to so zdravniki, ki ugotovijo, da bolnik potrebuje takšen prevoz - zagotoviti gospodarno porabo javnih sredstev tako, da prevoze praviloma naročajo samo pri izvajalcih nenujnih reševalnih prevozov, ki imajo sedež v istem kraju kot naročnik oziroma so najbližji naročniku.

Kot piše v povzetku revizijskega poročila, ZZZS po oceni računskega sodišča ni razpolagal z ustreznimi in zadostnimi podatki v elektronski obliki, na podlagi katerih bi lahko izvajal učinkovite avtomatizirane kontrole gospodarnosti izbire izvajalca nenujnih reševalnih prevozov. Poleg tega v letu 2013 ni izvajal analiz na podlagi podatkov iz nalogov za prevoze, ki jih je prejemal v fizični obliki.

Računsko sodišče je ugotovilo, da ZZZS ni bil uspešen niti pri izvajanju terenskih nadzorov, saj v skoraj letu in pol dolgem obdobju, na katero se nanaša revizija, ni izvajal učinkovitih terenskih nadzorov zdravnikov, ki negospodarno izbirajo izvajalce nenujnih reševalnih prevozov.

Zavodu je računsko sodišče zato podalo več priporočil za izboljšanje dela poslovanja, ki se nanaša na nadzore. Ker pa so bile že med revizijskim postopkom, kjer je bilo mogoče, odpravljene razkrite pomanjkljivosti oz. izvedeni ustrezni popravljalni ukrepi, odzivnega poročila ni zahtevalo.

ZZZS: Računsko sodišče ni upoštevalo načela pomembnosti

Z ZZZS so sporočili, da sprejemajo podana priporočila, h katerim pa so podali dodatna pojasnila, saj se predvsem zastavlja vprašanje smiselnosti prerazporeditve obstoječih omejenih kadrovskih virov ZZZS za nadzor na področje, ki ga ZZZS sofinancira praviloma le v deležu 10 odstotkov in ki predstavlja le 0,09 odstotkov vseh odhodkov ZZZS (2,1 milijonov evrov od skupno 2.302,81 milijonov evrov), zaradi česar bi bilo bolj smiselno, da nadzor na tem področju krepijo tri zavarovalnice, ki sofinancirajo nenujne reševalne prevoze večinoma z 90 odstotnim deležem (dopolnilno zdravstveno zavarovanje), ter da se vzpostavi nacionalni dispečerski center, ki bi koordiniral izvedbo vseh prevozov.

Kdaj je bolnik upravičen do prevoza?

Zavarovane osebe imajo pravico do nenujnega reševalnega prevoza, če so nepokretne ali potrebujejo prevoz na in z dialize ali v drugih primerih, ko bi bil prevoz z javnim prevoznim sredstvom ali osebnim avtomobilom za njihovo zdravje škodljiv ali ko zaradi svojega zdravstvenega stanja potrebujejo spremstvo zdravstvenega delavca, pojasnjujejo na računskem sodišču.

O upravičenosti odloča zdravnik

Potrebnost in utemeljenost pravice do nenujnega reševalnega prevoza mora ugotoviti osebni ali napotni zdravnik. Konkretnega izvajalca prevoza, ki ima sklenjeno pogodbo z ZZZS, izbere zdravnik ali eden od zaposlenih pri naročniku, ki pokliče izvajalca in naroči prevoz.

Izvajalci prevozov so v letu 2013 opravili manj prevozov od načrtovanih zgolj pri sanitetnih prevozih na in z dialize, kjer ZZZS sodeluje pri pripravi seznama bolnikov za vsakega izvajalca, ugotavlja računsko sodišče. Število kilometrov nenujnih prevozov s spremljevalcem pa je bilo kar za 80,2 odstotka višje od načrtovanega s splošnim dogovorom za leto 2013.

V prvih štirih mesecih opravili že dve tretjini vseh kilometrov

Podoben trend je razviden tudi iz podatkov za prve štiri mesece letošnjega leta, kjer so pri nenujnih reševalnih prevozov v tem obdobju opravili že 65,6 odstotka vseh kilometrov, ki so načrtovani za celotno leto 2014, opozarja računsko sodišče.

Glede na občutno preseganje načrtov v obdobju, na katero se nanaša revizija, računsko sodišče ocenjuje, da obstaja povečano tveganje za negospodarno naročanje nenujnih reševalnih prevozov. Državni revizorji so prepričani, da je na tem področju potreben učinkovit nadzor.

"Tveganje je prisotno predvsem pri zasebnih izvajalcih nenujnih prevozov s spremljevalcem, kjer je v letu 2013 skupna realizirana vrednost njihovih storitev za 218,2 odstotka presegla načrtovano vrednost storitev," v revizijskem poročilu opozarja računsko sodišče. Izpostavlja podatek, da so javni zavodi ta isti načrt presegli za 30,9 odstotka.