Stavka zdravnikov: če vlada ne bo popustila, bodo obravnavali le še nujne bolnike

Danes so se nadaljevala pogajanja med vlado in zdravniškim sindikatom Fides. Sicer je v pogajanjih prišlo do zbližanja stališč, predvsem na področju standardov in normativov, pa se okoli spremembe plačnega sistema niso uspeli dogovoriti.

Zato je glavni stavkovni odbor Fidesa sklenil, da bodo zdravniki po skoraj letu za njih neuspešnih pogajanj z vladno stranjo v torek začeli stavkati. Predsednik sindikata Konrad Kuštrin je dejal, da so bili člani odbora zgroženi nad tem, da vlada po mesecu dni od napovedi stavke ni prišla z resnimi predlogi, ki bi jih prepričali, da bi stavko zamrznili, odložili ali preklicali.

Ob tem je opozoril, da vladna stran priznava standarde in normative iz modre knjige, odprto vprašanje pa ostaja glede variabilnega dela plač, pri čemer pa vlada nima protipredloga. "Pričakujemo, da bo vlada predlagala svoj model ali pa da se v dogovoru o zamrznitvi stavke dogovorimo, na kakšen način bodo nagrajeni tisti zdravniki, ki presegajo standarde in normative," je povedal medijem.

Če bi vlada prišla s protipredlogom, ki bi bil za Fides sprejemljiv, lahko do 7. ure zjutraj podpišejo memorandum o zamrznitvi stavke. "Ne pristajamo pa na trditve, da vlado spravljamo v stisko, če do sedaj na tem ni naredila nič," je še dodal.

Sicer pa je opozoril, da je potek pogajanj o njihovih stavkovnih zahtevah odvisen od ministrstva za zdravje in vlade. "Če bodo prišli z resnimi in oprijemljivimi predlogi, se bomo absolutno pogajali," je dejal Kuštrin.

Glavni odbor Fidesa je bil v današnji odločitvi soglasen. "Kolegi niso bili le razočarani, ampak ogorčeni nad tem, da vlada tako resne stvari, kot je stavka, ne jemlje dovolj resno," je še dejal.

"Stavka zdravnikov je resna stvar, apeliram na vlado, naj se začne resno pogajati," je povedal za oddajo SVET. 

Kaj zahtevajo?

Zdravniki imajo dve stavkovni zahtevi, in sicer sprejem standardov in normativov za zdravnike, ki so že opredeljeni v modri knjižici, ter da se ponovno začne postopoma vzpostavljati razmerje ena proti tri med povprečno slovensko plačo in povprečno plačo zdravnika.

Standardi in normativi, zbrani v modri knjižici, ki so jih zdravniške organizacije pripravile leta 2008, pa določajo bistveno manj opredeljenih bolnikov na enega družinskega zdravnika, kot je danes povprečje.

Fides in ostali zdravniški sindikati, ki sodelujejo v pogajanjih, zahtevajo, da bi lahko presegli 57. plačni razred, česar sedaj ne morejo. Njihove zahteve se očitno nanašajo tudi na izboljšanje osnovne plače. Medtem ko zdravniki specialisti danes izhajajo iz 45. plačnega razreda, v spremembi kolektivne pogodbe predlagajo, da bi tisti s šestletno specializacijo začeli dva razreda višje, torej iz 47. plačnega razreda.

Zahteve imajo tudi glede napredovanj v nazive. Tako predlagajo, da bi zdravnik lahko napredoval v višjega zdravnika deset let po opravljenem strokovnem izpitu, v starejšega zdravnika pa 15 let po strokovnem izpitu.

Za začetek bodo stavkali tako, da bodo delali le 40 ur na teden

Stavka se bo tako začela v torek ob 7. uri in bo potekala tako, da bodo zdravniki delali 40 ur na teden. Če vladna stran ne bo ustregla njihovim zahtevam, pa nameravajo stavko zaostrovati. Ne izključujejo niti ponovitve tritedenske stavke izpred 20 let.

Kuštrin pričakuje, da se bo k stavki pridružila večina članov. "Zaradi narave dela bodo posamezniki tudi zelo težko izskočili ven. Pričakujem, da bo stavkalo praktično vso zdravništvo," je dejal v pogovoru za STA.

Če z mehkejšo obliko stavke ne bodo uspeli, nameravajo v dveh tednih preiti na način dela zdravnikov v času stavke, kot ga opredeljuje zakon. To pomeni, da bodo obravnavali le nujne bolnike, nosečnice, otroke in starostnike ter izvajali operacije bolnikov z rakom. Ne bodo pa opravljali nenujnih pregledov ali posegov. Zaradi tega je upravičeno pričakovati, da se bodo že tako dolge čakalne dobe v zdravstvu le še podaljšale.

V UKC ljubljana so izračunali, da bi na kirurških oddelkih v prvem tednu odpadlo 50 odstotkov naročenih operacij, v drugem tednu bi jih opravili le se 10 odstotkov, v tretjem pa nobene nenujne več, so poročali v oddaji SVET. 

Na vprašanje, ali pričakuje kakšne negativne odzive od bolnikov, celo incidente, je Kuštrin dejal, da se zaveda, da so "že sedaj odnosi med zdravniki in bolniki porušeni do te mere, da prihaja do stalnih verbalnih fizičnih napadov, da o tem, da je v zadnjih desetih letih prišlo do dveh umorov zdravnikov, niti ne govorim".

A ob tem poudarja, da za to niso krivi zdravniki, "ampak politiki, ki bolnikom obljubljajo več, kot pa jim uspejo zagotoviti". "Državljani bodo morali poiskati drugega krivca za to, da zdravstveni sistem ni takšen, kot bi moral biti. Zahteve po standardih in normativih so izključno v korist dobre in kakovostne oskrbe bolnikov," je poudaril.

Ob tem je opozoril, da so stavko napovedali mesec prej z namenom, da bi se lahko delodajalci in vlada ustrezno odzvali. "Oboji so pri tem zatajili," je ocenil. Vseeno pa v Fidesu pričakujejo, da bo stavka vodila v spremembe, ki so v zdravstvu potrebne. "Ker sedaj se v zdravstvu ne dogaja nič, sistem pa počasi tone," je povedal.

Na vprašanje, ali bi lahko tokratna stavka trajala celo dlje kot tista leta 1996, pa je izrazil upanje, da "je vlada, ki se proglaša za zelo etično in za katero je zdravstveni sistem prioriteta, tako odgovorna, da tega ne bo dovolila in dopustila, da stvari tečejo tako dolgo."

Stavke so se najbolj bali v ptujski bolnišnici

Že pred dokončno napovedjo stavke so se v večini bolnišnic nanjo pripravili. Ponekod so že začeli s prenaročanjem nekaterih nenujnih operacij, povsod pa zagotavljajo, da bodo poskrbeli za vse nujne primere.

Ostale bolnike, ki so bili v času morebitne stavke redno napoteni na ambulantne preglede, bodo prenaročili, tako da bodo ti pravočasno prejeli obvestila o nadomestnem terminu. Na oddelkih bodo zagotovili minimalen standard, kar pomeni, da bodo vizite tekle normalno in da bo stalno dosegljiv specialist.

Najbolj so se stavke bali v ptujski bolnišnici, ki je že tako kadrovsko najbolj podhranjena v Sloveniji. Kot je povedal direktor Andrej Levanič, je za njih vsak scenarij, ki ne poteka v običajni obliki, "pot v katastrofo". Že samo zaradi pomanjkanja anesteziologov lahko v celoti padeta kirurški in ginekološki operativni program.

Kot je dejal, so samo za ta teden odpovedali okoli polovico oziroma 20 nenujnih operacij. "Če bi se stvari nadaljevale, bi naslednji teden morali takšne operacije odpovedati v celoti. Največ težav bi imeli z zagotavljanjem 24-urne službe na internem oddelku in če bi se v celoti držali stavkovnih pravil, kadra ne bi imeli niti za pokritje urgentnih primerov," je dejal Levanič.