Pobudo za praznovanje dneva, ki bi bil posvečen vsem ženskam, je leta 1910 na drugi mednarodni konferenci socialističnih žensk v danskem Koebenhavnu dala nemška komunistka Clara Zetkin. Generalna skupščina ZN je leta 1977 z resolucijo določila 8. marec kot mednarodni dan žensk. Na ta dan leta 1857 so v New Yorku ženske, zaposlene v tekstilni industriji, protestirale proti nečloveškim delovnim razmeram in nizkim mezdam.
Slovenija je v svojem zgodovinskem razvoju dosegla visoko stopnjo pravic žensk, a so tudi pri nas področja, kjer ženske in moški niso v enakem položaju. Zaskrbljujoč je podatek, da kriza slabša položaj žensk precej bolj kakor položaj moških. Stopnja brezposelnosti žensk narašča hitreje, je opozorila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak.
Ženske so po njenih navedbah v povprečju še vedno zaposlene na delovnih mestih, kjer so plače nižje; prevladujejo v skrbstvenih in vzgojno-izobraževalnih poklicih, mnogo manj jih je na najvišjih mestih gospodarskega odločanja. Neuravnotežen je tudi delež žensk na področju podjetništva, politike in znanosti.
Kot navaja Kopač Mrakova, je za lažje usklajevanje družinskega in poklicnega življenja država poskrbela z dobrimi zakonodajnimi podlagami, žal pa stereotipi o tem, kdo naj bi prevzemal več skrbi za otroke in dom, še vedno vplivajo na to, da ženske opravijo več skrbstvenega in gospodinjskega dela. Več so odsotne zaradi starševskih dopustov, nege bolnih otrok ter drugih družinskih članic in članov, kar ima posledice za njihov karierni razvoj, višino plače ter pokojnine in tveganje za nastanek revščine.
Ključna prizadevanja politike enakosti spolov so po ministričinih besedah trenutno usmerjena v uravnoteženje zastopanosti žensk in moških na mestih gospodarskega in političnega odločanja.
"Čeprav smo na obeh področjih nad evropskim povprečjem, pa si družba – zlasti v kriznih časih – ne more privoščiti, da najboljših kadrov ne išče tako med ženskami kot med moškimi," je opozorila ministrica.
Vsem dekletom in ženskam je čestitala ob prazniku in zaželela, "da bi v zasebnem, šolskem ter poklicnem življenju uživale vse, kar enakost spolov je: enako prepoznavo, udeleženost in moč na vseh področjih življenja".
Pri varuhu človekovih pravic pa ob 8. marcu opozarjajo, da so nujni dodatni ukrepi proti nasilju nad ženskami in v družini. Varuh obravnava številne pobude, v katerih pobudnice izpostavljajo vrsto težav in problemov, s katerimi se srečujejo: od nerazumno dolgega odločanja sodišč, nezadovoljstva z odzivanjem in delom centrov za socialno delo do neustreznega dela organov pregona pri obravnavi nasilja, ipd.
Pri varuhu glede na razpoložljive raziskave navajajo, da smo v Sloveniji soočeni z dejstvom, da je vsaka druga ženska po 15. letu starosti doživela eno od oblik nasilja. Najpogosteje so doživljale psihično nasilje (49,3 odstotka), potem fizično (23 odstotkov) in premoženjsko (14,1 odstotka), omejevanje gibanja (13,9 odstotka) in spolno nasilje (6,5 odstotka).
Predsednica vlade Alenka Bratušek je ob dnevu žena poudarila, da poslanico piše kot prva predsednica vlade. Ženska v Sloveniji lahko zasede najvišjo politično odločevalsko funkcijo v državi in ženske so lahko uspešne na službeni poti in imajo hkrati izpopolnjujoče družinsko življenje, je prepričana Bratuškova. Prepričana je, da si ženske zaslužijo večjo zastopanost v politiki, "na kar pa lahko vplivamo predvsem in samo me same". "Zato nam, drage ženske, ob našem prazniku želim, da poskrbimo, da bomo same tiste, ki bomo skupaj s spreminjanjem lastnih ravnanj in preseganjem zakoreninjenih delitev na moški in ženski svet, spremenile celotno družbo, da bo postala najboljša možna," je v svoji poslanici ob dnevu žena še zapisala Bratuškova.
KOMENTARJI (80)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.