Židan: Potrošnik nepoštene prakse lahko najbolj kaznuje tako, da izbere drug izdelek

Kmetijski minister Dejan Židan je kolegom na svetu ministrov v Bruslju predstavil zadnje raziskave trga glede dvojne kakovosti hrane na trgovskih policah v Sloveniji. Evropski vrh je napovedal samostojno preiskavo evropskega trga, Židan pa je izpostavil, da lahko potrošnik nepoštene prakse najbolj kaznuje tako, da izbere drug izdelek.

Trenutno uporabljate Adobe Flash Player verzije 8.

Za napredno uporabo našega novega predvajalnika priporočamo Adobe Flash Player 9, ki omogoča celozaslonski ogled in najboljšo kvaliteto videa.
Priporočamo najnovejšo različico Adobe Flash Player verzije 9, ki si ga lahko brezplačno naložite tukaj

Video

Kmetijski ministri EU so danes v nizu tem obravnavali tudi vprašanje dvojne kakovosti hrane, prisotna pa je bila tudi evropska komisarka za pravosodje in potrošnike Vera Jourova. Slovensko ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je pozvala, naj ji dostavi vse podatke, ki so jih pridobili v okviru preiskave trga prehranskih izdelkov.

Nakupi

Potrošnik nepoštene prakse lahko najbolj kaznuje tako, da izbere drug izdelek, pravi Židan. (Foto: iStock)

Kmetijski minister Dejan Židan je dejal, da je pomembno, da se nadaljuje s preiskavo trga in da se o tem redno obvešča potrošnike. Ob tem pa je pojasnil, da komisarka resno razmišlja o samostojni preiskavi evropskega trga, kar bi lahko bila osnova za pravno ukrepanje proti nepoštenim trgovskim praksam.

"Še večja kazen kot preganjanje in kaznovanje pa za takšne proizvajalce predstavlja izbira potrošnika. Ta jih lahko kaznuje tako, da poseže po drugi hrani, kar je bistveno večja kazen kot kakršnikoli prekrškovni postopek," je poudaril.

Študijo dvojne kakovosti hrane sta predstavili tudi Češka in Slovaška. Židan ob tem ugotavlja, da takšnih odstopanj pri blagovnih znamkah, kot so jih odkrili v omenjenih državah, v Sloveniji ni bilo zaznati. Ministre pa je opozoril na trgovske blagovne znamke, kjer so lahko proizvodi identični, a v različnih državah narejeni za različne trge. Izpostavil je, da je razlika v ceni lahko velika in je zelo odvisna od kakovosti proizvoda.

Komisarka izhaja iz predpostavke, da ima evropski pravni red že sedaj močno zakonodajo, ki preprečuje nepravične trgovinske prakse. Zato bodo sedaj usmerili posamezne državne organe, kjer so izvajali študije prehranskega trga, kako naj ukrepajo proti nepoštenim trgovinskim praksam.

"V Sloveniji bomo naredili še širšo raziskavo, in sicer še letos. o tem bomo sproti obveščali potrošnike. Potrošnik se mora zavedati, da če kje, sta pri trgovskih blagovnih znamkah cena in kakovost proizvoda v neposredni povezavi. Potrošniki se moramo naučiti, da ko kupujemo hrano, stalno prebiramo tudi deklaracije," je še poudaril minister.

Po predstavitvi študij se je oglasilo več držav. Večina je izpostavila, da mora imeti izdelek, ki ga potrošniki zaznavajo kot identičen, enake kakovostne parametre. Če to ne drži, pa je to po mnenju večine kršitev trgovskih praks.

V torek bodo ministri razpravljali o vprašanju izjeme Hrvaški pri uporabi imena teran, a posebnih novic ni pričakovati. Rok za ugovor proti delegiranemu aktu za dodelitev izjeme Hrvaški se izteče v sredo, zavrnitev je sicer teoretično mogoča, a v praksi skoraj neizvedljiva.

Ob robu zasedanja je minister Židan danes podpisal tudi skupno evropsko izjavo o soji. Kot so sporočili z ministrstva, je namen skupne izjave, ki jo je poleg Slovenije podpisalo še 13 evropskih držav, podpora povečevanju proizvodnje beljakovinskih stročnic za hrano in krmo kot prispevek k razvoju bolj trajnostnih in prožnih kmetijskih sistemov v Evropi. Pod skupno izjavo so sicer podpisane Avstrija, Hrvaška, Finska, Francija, Nemčija, Grčija, Madžarska, Italija, Luksemburg, Nizozemska, Poljska, Romunija, Slovaška in Slovenija.

Spodbujanje proizvodnje beljakovinskih komponent za krmo je za Slovenijo po besedah ministra izrednega pomena. V novem finančnem okviru 2014-2020 je Slovenija za spodbujanje beljakovinskih rastlin namenila dva odstotka nacionalne ovojnice za neposredna plačila, kar znaša 2,76 milijona evrov, in sicer v okviru proizvodno vezanih plačil. V okviru dvoletnega izvajanja sheme proizvodno vezanih plačil je Slovenija za leto 2015 namreč izplačala podporo za 8509 hektarjev beljakovinskih rastlin, medtem ko je bilo za leto 2016 izplačana podpora za 11.432 hektarjev. Zaradi prevelike rasti pri nas se proizvodna vezava ne sme izvajati v letu 2017. Zato Slovenija obenem predlaga, da se to pravilo EU spremeni.

Prenesi v

Glasuj

Pošlji sporočilo

Tvoja E-pošta:

E-pošta prejemnika:

Kratko sporočilo:
 

Komentarjev: 28
 
krmeki 18.07.2017 08:02:11
Židan je zagotovo soodgovoren za tako stanje naše prehrambene industrije.
srebrnibreg 18.07.2017 10:41:13
Kaj je pa imel Židan pri uničenju Kolinsle in Droge s strani Bavčarja? Kaj je imel pri podaritvi Mercatorhevih delnic Bavčarju in Šrotu s strani zgagarja zaradi maščevanju Jankoviču in s tem uničenje Mercatorja kateri je kar ogromno prifečkov odkupoval?
Več komentarjev