Predlog za zaostritev kazni za mučenje živali so precej omilili: brez odvzema živali in prepovedi lastništva

Predlog novele zakonika so na pobudo civilne iniciative Ustavimo pasje borbe februarja pripravili v Združeni levici (ZL), podprli pa so jih še v strankah SMC, DeSUS, SD in nepovezani poslanci. Novelo so po besedah Violete Tomić v DZ vložili, ker ocenjujejo, da je zdajšnja zakonodaja na tem področju pomanjkljiva, pregon mučiteljev živali pa zaradi tega pogosto ni mogoč. V nekaterih delih je zakonodaja tudi nejasna, zato se mučenje največkrat konča pri podobah grozovitih prizorov, obsojanju posameznikov, ki so sposobni mučiti živali, ali pri zgražanju nad posnetki pasjih borb, ki jih lastniki psov in organizatorji pasjih bojev objavijo na spletu, je opozorila.

Kot predlagatelji novele so želeli, da se DZ in država jasno opredelita do problematike mučenja živali. "Sprejetje predlaganih sprememb Kazenskega zakonika bi bilo jasno sporočilo, da so vse oblike mučenja živali nesprejemljive in da bodo kot take tudi ustrezno sankcionirane. Trenutna ureditev namreč takšnega sporočila ne daje. Zaradi pomanjkljive ureditve v Kazenskem zakoniku je onemogočen učinkovit pregon mučiteljev, posledično pa tudi sankcioniranje storilcev ni možno. Izrečene obsodbe s strani sodišča pa so prej izjema kot pravilo," so zapisali v ZL.

Cilj novele je torej bil jasno določiti vse oblike mučenja živali, višino kazni pa določiti tako, da bi v prvi vrsti odigrala pomembno odvračilno funkcijo, v drugi pa omogočila učinkovit pregon in kaznovanje mučiteljev. Z novelo bi se določile nove oblike kaznivih dejanj, opredeljene glede na težo in škodo, ki jo povzročijo. Kot mučenje živali bi se jasno opredeljevalo surovo ravnanje in spolna zloraba živali, organizacija, udeležba in pomoč pri organizaciji živalskih borb, pa kot najhujše oblike kaznivega dejanja.

Poleg tega pa se je vsem lastnikom živali jasno sporočilo, da lastništvo živali pomeni tudi odgovornost. Sankcija za lastnike, ki svojim živalim ne zagotavljajo ustreznega bivališča, hrane in vode, bi po novem bila kazenska in ne zgolj prekršek. Poleg tega se je sodišču dalo tudi možnost izrekanja varnostnih ukrepov - med drugim odvzem vseh živali in prepoved lastništva novih živali.

Predlog je določal tudi povsem novo kaznivo dejanje, in sicer prepoved selektivne vzreje živali. Gre za vzrejo, katere izključni namen je vzrediti pse za pasje borbe. To je po mnenju ZL treba prepovedati, saj gre za pse, pri katerih se želi poudariti izključno njihovo agresivnost in povečano telesno maso. Ti psi pa imajo zaradi tega hude zdravstvene težave, večkrat pa preko spletne prodaje, končajo v rokah povsem neizkušenih lastnikov. To je seveda recept za katastrofo, saj so taki psi nevarni za okolico.

"Novela Kazenskega zakonika prinaša ukrepe, za katere menimo, da so nujno potrebni, saj je stanje na terenu veliko bolj zastrašujoče, kot zgleda na prvi pogled. Z mučenjem živali, predvsem organizacijo pasjih borb in stav, so povezane dobro organizirane kriminalne združbe. S tem pa so seveda povezani visoki finančni vložki in v veliko primerih tudi druge oblike kaznivih dejanj." Po ocenah strokovnjakov je v Sloveniji okoli 20 psarn, ki se ukvarjajo s selektivno vzrejo psov za pasje borbe in pse iz Slovenije preprodajajo po nelegalnih borzah po vsem svetu. Ob tem pa se pasje borbe odvijajo tudi na naših tleh. "Zato je vsekakor potrebno izpostaviti, da smo pri določanju višine zaporne kazni pazili na sorazmernost, predvsem sorazmernost s kaznivimi dejanji zoper življenje in telo. Vse oblike kaznivih dejanj in predpisana višina zaporne kazni zanje pa so določene tako, da omogočajo dosego glavnega cilja. Z novelo Kazenskega zakonika jasno sporočamo, da je mučenje živali absolutno nesprejemljivo in nedopustno ter da bodo primeri mučenja živali tudi primerno sankcionirani. Ne s položnico za prekršek, ampak z zaporom," so še zapisali v ZL.

Vlada predloga ni podprla

A vlada je na začetku aprila sprejela odklonilno stališče glede vseh teh sprememb. Kot so zapisali v sporočilu za javnost, so bile kazni za mučitelje živali povečane že leta 2011. Tako so kazen za surovo ravnanje z živaljo dvignili na največ leto dni zapora, za mučenje več živali ali kruto povzročitev pogina živali pa na zapor do dveh let. To zvišanje je po navedbah vlade upoštevalo tudi načelo sorazmernosti glede primerjave s kaznimi, predpisanimi za druga kazniva dejanja v kazenskem zakoniku. Prav tako po mnenju vlade nekaterih predlaganih rešitev v praksi ne bo mogoče izvajati, nekatere pomenijo dokajšen odstop od sistematike kazenskega materialnega prava, pa tudi širše kaznovalnega prava in v tem delu lahko vodijo tudi do neskladnosti z ustavo. Zato so predlog v celoti zavrnili in predlagali dopolnila.

In čeprav je koalicija predlog novele s podpisi najprej podprla, je danes z dopolnili njegovo vsebino precej omilila. Tako predlog zdaj le zvišuje kazni za surovo ravnanje z živalmi in trajno pohabitev živali (do enega oziroma treh let zapora). Med novimi kaznivimi dejanji pa se kot kaznivo dejanje določa le organizacija borb živali, ki je po trenutni zakonodaji opredeljena kot prekršek.

Opozicija je kritična: 'Nabirali ste politične točke, zdaj boste z dopolnili vse izmaličili'

Zaradi dopolnil so bili poslanci koalicije na odboru deležni precejšnjih kritik s strani opozicije. "Vidim, da so poslanci koalicije naredili velik salto mortale in popolnoma spremenili tisto, kar je bilo prvotno dogovorjeno," je koaliciji očital Bojan Dobovšek (nepovezani poslanec).

Vinku Gorenaku (SDS) pa se ne zdi "korektno in pošteno, da ste v SMC najprej sopodpisali zakon in si tako nabirali politične točke, zdaj pa boste to z dopolnili izmaličili".

Lilijana Kozlovič (SMC) je pojasnila, da so v SMC podpise pod zakon dali pod pogojem, da se bo z rešitvami strinjala tudi zakonodajno-pravna služba DZ. Ker pa je ta v svojem mnenju opozorila na številne pomanjkljivosti, so se zdaj morali "potegniti nazaj". Zakonodajno-pravna služba je namreč opozorila, da predlagane rešitve ne sledijo načelu sorazmernosti med kaznivim dejanjem in kaznijo. Tudi sicer naj bi se kazensko pravo uporabilo kot zadnji ukrep, ko odpovedo vsi drugi mehanizmi.

S slednjim se strinjajo tudi v DeSUS, v katerem po besedah Marjane Kotnik Poropat sicer podpirajo vsa prizadevanja za preprečevanje mučenja živali.

K podpisom pod predlog novele so bili povabljeni tudi v NSi, a so po besedah Ive Dimic materijo preverili in ugotovili, da v obliki, kot je bila predlagana, ne sodi v kazenski zakonik. "Se pa strinjamo, da gre pri mučenju živali za zavržna dejanja, ki bi jih morali organi pregona bolj preganjati," je dejala.

Tomićeva je bila nad takšnim ravnanjem koalicije razočarana. Poudarila je, da bi bili v ZL pomisleke zakonodajno-pravne službe pripravljeni upoštevati z dopolnili, a da početi to "brez podpore koalicije ni smiselno". Bodo pa v ZL rešitve kljub temu podprli, saj ocenjujejo, da nekaj novih rešitev le prinašajo.