Zmajevi mladički pokazali svoj pravi obraz: v spopadu ostal brez nogice

Čeprav so človeške ribice videti nebogljene, posnetki, ki so jih poslali iz Postojnske jame, kažejo prav nasprotno sliko.

Od konca maja do sredine julija 2016 se je iz želatinastih jajčec izleglo 21 mladičkov v velikosti komaj 18 milimetrov.

Na začetku so večinoma ležali na boku in se hranili z zalogami rumenjaka v trebuščku. Dve leti kasneje so pravi jedci, ki obožujejo prav za njih vzgojene črvičke, solinske rakce in vodne bolhe. Zaradi velikega apetita in ugodnih življenjskih pogojev v akvarijih danes merijo že več kot devet centimetrov.

Z odraščanjem pa postajajo tudi vse bolj živahni in očitno tudi nasilni.

Močnejši Viktorju odgriznil okončino

''Svoje moči sta pomerila mladiča iz skupnega akvarija. Spopad je terjal poškodbe in tako je konec aprila zmajček Viktor ostal brez polovice zadnje desne nogice. Ugotovili smo, da mu je po zakonu močnejšega okončino odgriznil drugi mladič. Razgreteže smo takoj po neljubem dogodku ločili, vsakemu dodelili svoj akvarij, ranjencu pa takoj ponudili oskrbo,'' so sporočili.

Na pomoč so priskočili strokovnjaki z Biotehniške fakultete. Da bi preprečili okužbo, so ga za 24 ur položili v močno razredčeno Holtfreterjevo raztopino (solna raztopina), nato pa v čisto UV filtrirano vodo, s katero so želeli omejiti prisotnost spor in ostalih potencialnih patogenov.

''Kar dva tedna smo trepetali za Viktorjevo zdravje in 24 ur na dan opazovali njegov napredek pod IR-kamero. Na dan, ko zmajevi mladički praznujejo svoj 2. rojstni dan, pa lahko z veseljem sporočimo: regeneracija poteka! K sreči so človeške ribice, za razliko od ljudi, ohranile redko sposobnost obnavljanja svojih okončin. Viktorjeva nogica se lepo celi in sčasoma mu bo zrasla nova. Ker pa je svet pod zemljo upočasnjen, bo  tudi regeneracija  počasnejša. Na primeru Viktorja bomo lahko  v živo opazovali, kako dejansko poteka in kdaj bo do konca razvil novo okončino,'' so opisali.

Ribica privabila tudi tuje znanstvenike

Trenutno kitajski in danski znanstveniki v sodelovanju z Biotehniško fakulteto v Ljubljani preučujejo genom človeške ribice. Razkritja bi lahko pomembno zaznamovala tudi naša življenja, so poudarili v Postojnski jami. Znanstveniki se nadejajo, da jim bo genom podal odgovore o razlogih za dolgoživost in za zgoraj omenjene sposobnosti regeneracije.