Slovenija

Direkten prevoz od Makedonije do Avstrije je ali ni več v igri?

Bruselj, 10. 02. 2016 10.08 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 8 min
Avtor
S.S./STA/M.M.
Komentarji
98

Hrvaški notranji minister Orepić je potrdil, da Hrvaška prevaža begunce z vlaki samo s srbske do slovenske meje. Zavrnil pa je navedbe slovenskega državnega sekretarja Šefica, da ideja o direktnem prevozu beguncev od Makedonije do Avstrije "ni več v igri".

Več videovsebin
  • Iz 24UR: Kje bodo stali bivalniki za begunce?
    02:56
    Iz 24UR: Kje bodo stali bivalniki za begunce?
  • Iz 24UR: Država bo morala nekam namestiti begunce in migrante
    01:18
    Iz 24UR: Država bo morala nekam namestiti begunce in migrante
  • Iz 24UR: V Turčijo želi vstopiti do 50.000 beguncev
    02:23
    Iz 24UR: V Turčijo želi vstopiti do 50.000 beguncev
189 ljudi je od 17. septembra 2015 do današnjega dne zaprosilo za azil v Sloveniji.
Državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic je danes predstavil nove razmere glede begunske krize v Sloveniji. Pravi, da je vse pod nadzorom in da smo lahko glede tega vsi zadovoljni. Razmere so normalne in je tako, kot je bilo pred migracijskim tokom. Dnevni prihod migrantov znaša do 2800, aktivnosti pa so omejene na Dobovo in Šentilj. Karavanke bodo zaprli takrat, ko se bodo za to odločili skupaj z Avstrijo in bo Šentilj v popolnosti operativno usposobljen. Novih napovedi omejevanja sprejema migrantov s strani Avstrije v tem trenutku ni, je poudaril. Če pa do tega pride, bo morala to storiti tudi Slovenija.

Šefic poudarja, da obvladujejo tudi razmere med begunci in migranti: uspešno združujejo ločene družinske člane in podobno. Delo v sprejemnih centrih je po njegovih besedah dobro organizirano, poskrbljeno je za varnostne preglede in ustrezno registracijo. Zato imajo tudi izredno malo primerov, da bi se družine ločile. Če pa se to zgodi, uspejo situacijo v kratkem rešiti.

Dodal je, da so od začetka leta 2016 dvakrat obravnavali kršenje javnega reda in miru, en primer ponarejene osebne izkaznice in tudi en primer kaznivega dejanja, zaradi katerega so kršitelju odvzeli prostost in podali ovadbo. Nekaj je bilo tudi primerov prehodov na zeleni meji, ki pa so jih zaznali, ljudi prijeli, jih zadržali ter sprožili ustrezne postopke.

"Slovenija je zavrnila 116 oseb od uvedbe strožjega nadzora vstopa migrantov," je poudaril.

Varnostne razmere torej ne odstopajo od predhodnih, poudarja Šefic. Ni bilo nobenega varnostnega dogodka, ki bi zbujal skrb pri prebivalcih, zlasti na območjih z migranti, je poudaril. Navedbe o zasegih večjih količin orožja je zavrnil. Kot je dejal, so zasegli nekaj predmetov, nekaj literature, a pri nobeni najdbi ni šlo za kaznivo dejanje, prav tako ni bilo razlogov, da bi kogar koli zadržali.

Občinam so vedno na voljo

Glede na to, da se je v javnosti pojavilo veliko dezinformacij o namestitvah beguncev in migrantov, je Šefic poudaril, da so občinam vedno na voljo za pojasnila.

Z lokalnimi skupnostmi, kjer so že vzpostavili sprejemne centre, je sodelovanje zelo dobro. Nekaj več dilem pa se pojavlja tam, kjer iščejo nove lokacije. Šefic dodaja, da se s predstavniki občin korektno pogovarjajo, razume pa, da morajo zagovarjati voljo svojih občanov.

V zvezi z iskanjem kapacitet za nastanitvene centre je Šefic zatrdil, da ne gre za povečevanje kapacitet, ampak le ohranjanje obstoječe ravni za okoli 9000 oseb, saj nekatere pogodbe so ali še bodo potekle. Iščejo le lokacije za nastanitvene centre in ne za centre, kjer bi migranti bivali dlje časa.

Glede lokacij, ki se omenjajo v javnosti – v Kranju, Kidričevem in na Vrhniki – odločitve še niso sprejeli in takoj ko jo bodo, bo o tem seznanili javnost, je poudaril. Glede vojašnice na Vrhniki je še dodal, da bi tam namestili kvečjemu družine in bolj ranljive skupine, saj sta v neposredni bližini vrtec in šola.

Prejeli 100 bivalnikov in 10 zabojnikov za sanitarije

Določeno število bivalnikov je že v Sloveniji.
Določeno število bivalnikov je že v Sloveniji. FOTO: POP TV

Kam bodo postavili bivalnike? Šefic pravi, da je strah med ljudmi velik, tako da imajo težave pri iskanju primerne lokacije za postavitev teh bivalnih enot. Razmišljajo tudi o tem, da jih skladiščijo v državnih objektih, dokler ne najdejo primerne lokacije. Bi pa bilo škoda, da jih ne uporabljajo, saj so zelo kvalitetni in za ljudi uporabni. V bivalnike bi lahko nastanili okoli 500 oseb.

Sodelovanje med državami

Šefic je sodelovanje z drugimi državami označil za dobro, je pa tudi on zavrnil izjavo direktorja hrvaške policije Vlada Dominića o prevozu beguncev in migrantov z vlaki od Makedonije do Avstrije. S tem se Avstrija ni strinjala, prav tako bi se na slovensko-avstrijski meji ustvaril "hot spot". Slednje ni bilo sprejemljivo niti za Slovenijo.

Od Razvojne banke Sveta Evrope Slovenija marca pričakuje 110 bivalnikov za približno 500 ljudi.
Od Razvojne banke Sveta Evrope Slovenija marca pričakuje 110 bivalnikov za približno 500 ljudi. FOTO: POP TV

Orepić zavrnil navedbe Šefica, da ideja o direktnem prevozu beguncev 'ni več v igri'

Begunci v Makedoniji
Begunci v Makedoniji FOTO: AP
Na vprašanje, kaj je s 116 osebami, ki jih je po Šefičevih besedah Slovenija zavrnila na meji s Hrvaško, je Orepić odgovoril, da nima podatkov o tem in da bo moral preveriti, za kaj gre. Napovedal je, da je že dogovorjeno srečanje z njegovo slovensko kolegico Vesno Györkös Žnidar v začetku marca. O izzivih z begunci se bo pogovarjal tudi na Dunaju in Bruslju konec februarja, je še dejal.

Hrvaški notranji minister Vlaho Orepić je danes potrdil, da Hrvaška prevaža begunce z vlaki samo s srbske do slovenske meje. Kot nov moment je ocenil izjave iz Ljubljane in Dunaja, da je za njiju nesprejemljiv direkten prevoz migrantov z vlaki iz Makedonije do Avstrije, ki ga je v torek napovedal direktor hrvaške policije Vlado Dominić. Orepić je poudaril, da Hrvaška izpolnjuje sklepe s srečanja v Skopju 3. februarja, ki so jih podpisali tudi direktorji policij Makedonije, Srbije in Slovenije, ne pa tudi Avstrije.

Pojasnil je, da sklepi obravnavajo dve ločeni vprašanji, profiliranje beguncev in njihov transport. Pri profiliranju na makedonsko-grški meji z makedonskimi policisti sodeluje tudi 20 hrvaških policistov, deset srbskih in šest slovenskih, je dodal.

Pričakuje, da se bodo kmalu odzvali tudi avstrijski kolegi, kot tudi policisti iz držav, ki so končni cilj beguncev, predvsem iz Nemčije. Ob tem je izrazil pričakovanje, da se bodo dogovorili o standardih, načinih in postopkih profiliranja beguncev, s katerim bi olajšali proces sprejema ljudi, kot je to zapisano v sklepih s skopskega srečanja.

Kaj vse je zapisano v sklepih?

V sklepih piše tudi, da bodo standardizirali registracijo migrantov in določili jasne skupne kriterije, ki morajo migranti izpolniti za nadaljevanje poti.

V sklepih je med drugim zapisano, da se je slovenska stran zavezala, da bo v petih dneh zagotovila načrt enotnega skupnega obrazca, ki bi ga izdajali v državi prvi točki vstopa beguncev. Dokument bi potem sprejele in potrdile tudi vse ostale države, ki so na celotni begunski poti.

Ko gre za transport, je Orepić dejal, da begunce po profiliranju na makedonsko-grški meji prevažajo z avtobusi, taksiji in ostalimi prevoznimi sredstvi do Šida v Srbiji nedaleč od meje s Hrvaško. Tam organizirano vstopijo v hrvaški vlak, ki jih potem pelje do slovenske meje. Potem jih Slovenija pelje naprej, je dejal. "Namen hrvaške strani je, da bi beguncem po profiliranju in vstopu v vlak zagotovili vse, kar potrebujejo, da jih ne bo dodatno utrudili med transportom," je dejal Orepić, ki danes ni izrecno povedal, da bodo begunce prevažali z vlaki direktno iz Makedonije do Avstrije.

Zavrnil je današnje navedbe državnega sekretarja Šefica, da ideja o direktnem prevozu beguncev "ni več v igri". "Formalno ni zavrnjena, je veljavna. Hrvaška policija ravna proaktivno in bomo izvajali, dokler dogovor iz Skopja ne bo zrušen ali se ne bo razvil v kaj drugega. Verjamem, da se bo razvil, ker je to edino sprejemljivo in najbolj humana rešitev v tem trenutku," je dejal.

Napovedi

Ladja, s katero so v Grčijo prišli begunci in migranti.
Ladja, s katero so v Grčijo prišli begunci in migranti. FOTO: AP

V naslednjih dveh letih naj bi v Evropo prispelo do tri milijone prosilcev za azil, je ugotovila britanska organizacija MigrationWatch.

Organizacija še meni, da Evropa tega ne bo zmogla, saj je že lani v Evropo prispelo 1,27 milijona ljudi. Evropska mejna agencija Frontex je lani zabeležila 1,8 milijona ilegalnih prestopov meje. Evropska komisija ocenjuje, da bo v EU do leta 2017 vstopilo okoli tri milijone migrantov, navaja britanski Daily mail.

Od tistih, ki so zaprosili za azil v Evropi, je okoli 362.000 ljudi – samo 28 odstotkov – iz Sirije, 175.000 iz Afganistana in 125.000 iz Iraka. MigrationWatch tako opozarja, da so to sveži dokazi, da je velika večina prosilcev za azil pravzaprav ekonomskih migrantov (med temi je veliko Kosovarjev in Albancev) in ne beguncev in da bi se problem lahko še razrasel.

Turčija je opozorila, da bi lahko iz Sirije pobegnilo še do milijon beguncev. Iz Turčije nato begunci in migranti pot nadaljujejo v Grčijo. Na grškem otoku Kos so se tako, denimo, prebivalci spopadli s policijo, da bi tako preprečili gradnjo kampa za begunce.

Ostri ukrepi migrantov ne bodo ustavili

Napori evropskih držav, da bi ustavili tok migrantov z ograjami, solzivcem in zaplembo vrednejših predmetov, se ne bodo obrestovali, zato bi morali evropski voditelji njihovo pot narediti varnejšo, menijo v britanskem inštitutu za razvoj v tujini. Opozorili so, da mora Evropa poskrbeti, da bo manj mrtvih v Sredozemlju in Egejskem morju. Evropske vlade bi morale odpreti diplomatske točke v Turčiji in Libiji, kjer bi ljudem, ki zadostujejo merilom za azil, podelili humanitarno vizo.

Sporočili so, da migrantov in beguncev z ukrepi države ne bodo pregnale, ampak jih bodo le preusmerile v sosednje države. Raziskovalci so ugotovili, da številni dom zapustijo, ne da bi izbrali ciljno državo. Šele na poti od drugih ljudi dobijo informacije in se odločijo, kam želijo.

Desetkrat več kot v enakem obdobju lani

migranti
migranti FOTO: AP
Tiskovni predstavnik IOM Joel Millman je med drugim še sporočil, da organizacija v kratkem ne pričakuje zmanjšanja vala migrantov proti Evropi.

V prvih šestih tednih letošnjega leta je v Evropo po morju prispelo desetkrat več migrantov kot v enakem obdobju lani, je opozorila tudi Mednarodna organizacija za migracije (IOM). V tem mesecu in pol je na nevarni poti življenje izgubilo več kot 400 ljudi.

IOM je sporočil, da ne pričakuje zmanjšanja priliva migrantov v Evropo, obenem pa pričakuje, da bo v Grčijo prihodnji mesec prispel milijonti migrant, odkar se je začela migrantska kriza.

Število prihodov migrantov v Evropo je letos že preseglo 76.000, medtem ko je število smrtnih žrtev na tej nevarni poti doseglo številko 409. V prvih šestih tednih lanskega leta je umrlo 69 ljudi. Dnevno povprečje pri skoraj 2000 prihodih je skoraj desetkrat višje kot dnevno povprečje izpred enega leta, je med drugim še sporočil IOM.

Po podatkih agencije ZN za begunce (UNHCR) gre v polovici primerov za ljudi, ki so pobegnili pred vojno v Siriji. Po podatkih IOM je v Grčijo po morski poti letos prispelo 70.365 migrantov in beguncev, v Italijo pa 5898. Med prečkanjem Sredozemlja se je na poti med Turčijo in Grčijo letos utopilo 319 ljudi, na poti med severno Afriko in Italijo pa 90, poroča Al Jazeera.

  • 8
  • 7
  • 6
  • 5
  • 4
  • 3
  • 2
  • 1