Zmerjanje starostnikov, majhni obroki, ležanje v lastnem blatu – tudi to se dogaja v slovenskih domovih za starejše

Moja mati je že pet let v domu starostnikov. Na začetku, ko je bila še pokretna, se sama oblačila, umivala, jedla,... sem jo obiskovala enkrat do dvakrat na teden. Takrat tudi nisem opazila kakih posebnih nepravilnosti, niti se ni pritoževala čez osebje mati. Ko pa je noge niso več držale in je postala skoraj popolnoma odvisna od tuje pomoči, se je pa začela nenehno pritoževati čez osebje, da so negovalke pri negi grobe, neprijazne, ko prosi za nočno posodo, je ne dobi, posebno ponoči, saj ima vendar plenico za to,... in ker večino časa preleži v postelji ima na zadnji plati kronično razjedo, ki se od časa do časa zaceli, potem pa zopet ponovi.... zaradi tega ne bi smela biti njena plenica nikoli mokra, vsaj ne dalj časa... začela sem prihajati k njej vsak dan in seveda vidim marsikaj... od tega, da je bila intimna nega slabo opravljena ali pa sploh ne in ji je bila samo zamenjana sveža plenica, razjeda na zadnji plati neoskrbljena, antibiotični obliž razcefran in zlepljen v skupek... če pa razjede takrat ni bilo, pa ni bila namazana z antidekubitusno kremo,... ko sem prišla v času kosila ali večerje je večkrat ležala pod bolniško mizico in seveda gledala tisti pladenj zgoraj, ko niti ni videla kaj je pravzaprav na njem, kaj šele da bi lahko začela jesti,... sem jo poslikala in šla po glavno medicinsko sestro... kljub temu, da jih vedno znova opominjam, da se stvari pač ne opravljajo dobro, je že po kratkem času vse po starem... rada bi povedala samo to, da za tako delo človek potrebuje dovolj empatije, ampak tega se ne da naučiti na nobeni fakulteti, s tem se človek rodi... in tisti, kateri tega ne premorejo, pa vseeno opravljajo take službe kjer imajo opravka z ljudmi, še posebno z nemočnimi starostniki je bolje, da si izberejo drugi poklic saj vsak pač ni za vsako delo.... moram pa pohvaliti trud in prijaznost le nekaterih, za katere bi si srčno želela, da bi bili v večini pri takem delu... Glede na videno in doživeto pa bi rekla, da so ti domovi namenjeni samo dobro pokretnim starostnikom, to je tistim, ki lahko še sami poskrbijo za sebe, se sami oblačijo, umivajo, jedo,... tistim ne manjka drugega, kot morda pogostejši obiski nekaterih svojcev, za hrano, oprano perilo, družabno življenje,... je pa dokaj dobro poskrbljeno.

Ste se kdaj vprasali, kdo v domu skrbi za vase svojce? Vi vsi ste prepricani, da za njih skrbijo " sestre", ali pa "negovalke". Vsaki zaposleni zenski v dso se rece kar sestra....Pa kaj se, dalec od tega je.Sem delala v domu, ja.Kot ena izmed 3 srednjih medicinskih sester ( imam sicer dosti visjo izobrazbo, ni vazno). Opazovala sem zapo profile zaposlenihin vam.lahko povem iz prve roke: za vase drage skrbijo: racunovodkinja, usnjarski tehnik, kemijski tehnik, natakarica, frizerka,sivilja,....itd, vsi nasteti so bi na delovnem.mestu zdravstvenega tehnika!!!!! Torej kako lahko npr.neka.sivilja ve, kako je potrebno negovati nepokretnega, da.mu ne naredis rane? Kako ga strokovno obrniti v postelji? Kako ukrepati v primwru vrocine? (Enkrat sem ob prihodu v sluzbo odkrila, da so te zenske nekoga z zelo visoko vrocino pokrile z vsem.moznim, sam je bil celo noc, niti pogledat ga ni prisel nihce,...hropel je, ko sem ga videla.Da se nekoga z vrocino 40 odkrije in hladi, se jim sanjalo ni.Ni govora, da bi katera poklicala zdravnika...Kako naj en usnjarski tehnik ve, kako se neguje nekoga z MRSO, da se je ne raznese na ostale stanovalce ? Ali vsak to, kako se nepokretnega spravi pod tus ali v vozicek, da ti ne zgrmi na tla? Se sanja se vam.ne, kolikokrat varovanci padajo na tla, VSAK DANso vsi polulani do vratu, pa se jih NE UMIJE....Ne, tega ena racunovodkinja ne zna, kaj sele frizerka....Pa.lep.pozdrav v nunski dso v mengsu, ki ga vodijo nune( bog ne daj, da greste tja, meni so dali odpoved, ker sem pri menjavi pokakanih plenic uporabljala rokavice, morala bi jih menjati kar z golo roko, a ne nune? Pa nikoli niste pustile, da se sploh poklice zdravnika!!!! Ste za v AREST, sory.

Veste kaj se vprašam , kam in kako bodo nastanili te siromake, ki se zdaj pripravljajo na starostno btežnost in nemoč s 250.00€, 350,00, in 400,00€ ali pa celo s 500,00€.tile bodo zelo zelo redki. Ja moji Slovenceljni imate občutek , da je to daleč,ne ni jutri boste že tam in kaj bo potem!? Vam povem? gorje ti starost, ki si tako neumno prepustila nekomu svojo mladost!

Dolga leta sem skrbela za oba dementna, bolna starša, v upanju, da bom z njima do konca. Žal sem zaradi vsega hudega zbolela in bila hospitalizirana. Kljub temu, da mi je moja družina stala ob strani, sem ju morala dati v dom. Iskali smo dom, kjer bi bila skupaj, a povsod smo bili zavrnjeni. Vzeli bi le enega..Kaj naj bi z drugim? In ko smo poklicali še v dom Franceta Berglja na Jesenicah, so nam ponudili roko in nam pomagali. Ker se je to dogodilo nepričakovano, smo s skupnimi močmi uredili , da sta bila starša sprejeta v dom. Na začetku nista bila skupaj, vendar so nam tudi to omogočili, da se je zgodilo v kratkem času. Oče je po mesecu in pol umrl, mama je še vedno tam.. Moram napisat, da tako srčnih zaposlenih še nisem srečala, čeprav sem bila kar v nekaj domovih. Prihajam v dom skoraj vsak dan, nikoli ne vedo kdaj pridem, vendar je vsa nega korektna, vse je pohvalno. Vse moje želje izpolnijo, zelo se trudijo.. Moj iskren poklon vsem zaposlenim v Domu starostnikov na Jesenicah. Pravi ljudje, na pravem mestu!!!

Domovi so veliko predragi za tisto kar ponujajo!!!!!!!!!!!!!!Tisti z pokojnino 450eu in manj itak ne morejo v dom!!!!!!!!!!!!

folk rojen po letu 90 je popolnoma zgrešil poslanstvo človeka! važen je mobitel,avto,strgane kavbojke,vsak teden kao počitnice seveda vse na puf in lizing niti ne dijame da bo nekoč če bo imel srečo star! pa seveda njihovi starši ki so "padli" izpod kakor jarma negdanje države ne učijo manir,sočutja,spoštovanja do sočloveka ter šole! hja, imeli smo modre kapice,rdeče rutke in od prvega razreda učenje da spoštujemo starejše,pozdravljamo,mpomagamo! v tej "svobodi" pa je pač tako kot je in bo slabše! stoposto! politika pa nič,raje brcat v temo kot udarit po mizi,spedenat sistem da bo za vse generacije dober! me je prav strah starosti če obnemorem! resnično z razliko mojih staršev in starih staršev dokler sem jih imel!

Se strinjam, da vsi domovi niso dobri, kot vsaka stvar. Eni so dobri, drugi slabi itd. Zato imam rešitev, da starostniki gredo v dobre domove, slabi pa se bodo morali poboljšati, da dobijo zaupanje in posel.

NI VSAK DOM - DOM! Vsak, ki ima stanovanje ali hišo, si želi pričakati matildo (+) doma - med družinskimi člani. Velikokar je to "nemogoče", na primer ko so vsi mladi člani družine zaposleni. Seveda bi lahko kateri prekinil delovno razmerje in bil ob ostarelem in najbrž tudi bolnem staršu ali starem staršu (dedek, babica). Pa ne! Rajši hodijo delat, svojca pa odpeljejo v dom, po možnosti v takega, kjer jim ni treba doplačevati. Pomurskim domovom, kar zadeva oskrbnino, močno konkurirajo domovi v Medžimurju (HR), kjer je treba plačati dobrih 500 evrov. In v njih je že večk kot 100 ljudi. Tam je seveda jezik sporazumevanja - hrvaščina, ki pa jo k sreči (ali nesreči) obmejni ljudje obvladajo. Mnogim, ki so (še) prisebni, se toži po domačem ognjišču, a svojci redkoma pripeljejo koga domov. Niti ne na obisk, kaj šele zavedno.

Upam, da bo osebje v domovih upokojencev dostojno in bolje plačano. Trud, znanje, ustrežljivost in strokovnost je v Slovenskih domovih na nivoju.

Danes, v tem pokvarjenem, zlobnem neoliberalizmu, ko vsak gleda samo za svojo rit in grabi, grabi, je v starosti, ko si nemočen, v napoto sam sebi in drugim, najbolje končati bedo. Nobeden si ni rodil zato, da bi ga nekdo zapostavljal, izkoriščal, zaničeval, ko si nemočen in sam. Ni težko umreti, težko pa je živeti in trpeti!!

Po katerem zakonu mora starostnik v dom? Če domovi niso to kar si starostnik želi in opaža, da za svoj denar ne dobi tega kar plača naj ostane doma.

Tud Erjavec in Cmera se bosta enkrat znašla v domu upokojencev - upam, da jim mladina vrne

Tudi cene se od doma do doma razlikujejo. Ponekod je razlika tudi 500 evrov, vendar je tukaj pomembno, v kakšnem stanju je človek. Za tiste, ki so nepokretni, seveda plačamo več. Več se plača tudi za enoposteljno sobo. Predvsem pri dementnih ljudeh je tako, da bi bilo najbolje, če ne bi imeli pri sebi nobenega denarja in nič, kar je vrednega. Predvsem demenca je taka bolezen, da se ljudem dozdeva, da jim venomer nekdo krade, ali nekaj hoče, največkrat pa se izkaže, da ni tako. Imajo tudi privide in prisluhe, in vedno si najdejo nekoga, ki je za vse kriv, a v resnici ni tako. Tudi denar velikokrat sami nekam skrijejo, da potem niti ne vejo, kje je in ga ne najdejo. Tak človek ni sposoben rokovati z denarjem, ne more več skrbeti zase in je bolje, da pri sebi nima nič vrednega. Najbolj so veseli obiskov. Žalostno je, da jih nekateri otroci ne obiščejo tudi po več mesecev. Vi imate slabe izkušnje, a verjemite, da povsod ni tako, da se ponekod zelo trudijo in so nadvse prijazni in predani svojemu delu.

Če bi js imel koga v domu, bi bilo vse v redu o ja ja. Ne vejo s kom bi imeli opravka.

Noben starostnike ne sili biti v domu. Če že morajo biti pa kaj ne menjajo dom z boljšim, če je tako slabo v njihovem.

Medtem, ko se mi kar naprej ukvarjamo s parlamentarnim cirkusom, sodržavljani okoli nas umirajo v revščini in zapostavljanju.

Končno se je nekdo našel, ki je malce dreznil tudi v to temo, zelo perečo in zaskrbljujočo. Veliko se je že pisalo in poročalo o prehrani v šolah in seveda otroci naj jedo zdravo, vendar mnogi doma jedo bistveno manj zdravo kot zahtevajo od šol. Nas je včasih bilo precej otrok in ker ni bilo dovolj denarja, smo vedeli, da v šoli ne moremo imeti obroka, pa za to nismo nikogar krivili. Danes mnogi otroki imajo v šoli hotel za malo denarja. Nič nimam proti, če bi tudi za starejše bilo poskrbljeno, kajti za starejše je primerna prehrana še bolj pomembna. Mnogi v svojih komentarjih pišete resnico o tem kaj se dogaja. Tudi sam imam informacije iz prve roke o tem in to iz doma, ki velja za še kar prijetnega. Hrana je pogosto povsem nesprejemljiva za starejše osebe, ki jim presnova slabše deluje, ki imajo probleme z zobovjem, ki jim jetra in ledvice slabo delujejo. Nihče se preveč na to ne ozira. Ko bereš jedilne liste, zveni prekrasno, hrana pa pogosto ni užitna. Kupujejo živila, ki so najcenejša, ne glede na kvaliteto. Do tega ne smemo biti tolerantni, ne zaradi naših staršev in ne zaradi naše prihodnosti.

Moja mama je bila v Radencih pa je super, ko smo jo preselili v Menges smo imeli malo tezav, vendar smo z prijazno glavno sestro in direktorico uredili cisto vse, na koncu smo bili vsi zadovoljni. Je pa res da potrebno vedno najti nek kompromis!!!!!

Groza kaj se dogaja z našimi starši, ki morajo žal živeti v slovenskih domovih za ostarele. Imam dve sorodnici v domu za ostarele v centru Ljubljane in se mi včasih zdi, kot da sem prišel v eno izmed afriških držav ali drugo nerazvito državo. To je dobesedno hiralnica. In na tem bomo tudi mi, če ne bomo kaj storili. Nepokretnim menjajo plenice 3x dnevno, ne peljejo jih ven, torej stalno ležijo in imajo zato preležanine. Mi smo jo opazili in javili to zdravstvenemu osebju, ki nam je povedalo, da tega sploh opazili niso. Izgovarjali so se in bili res v defenzivi. Videlo se je, da jim je zelo nerodno. Večerjo jim delijo ob 16.30 in potem konec. Luči zapirajo ob sedmih zvečer. Smrdi po iztrebkih in urinu. Vse je na svojcih, da kontrolirajo in se borijo za svoje starše, da jih sploh pošljejo na kakšen specialističen pregled. . Cene so pa ogromne. Babica, ki pa normalno funkcionira in je pokretna ter povsem lucidna, pa pove, da se socialni delavci bojijo vodstva, da se ne da nič urediti, da kradejo in je policija vsak dan tam, vendar, ko se pritožijo, pravi osebje, da ne more nič narediti. negovalci tudi čistijo in zdravijo. Babici je že zmanjkalo kar nekaj stvari in denar, nasploh pa jamrajo vsi, da jim je nekaj zginilo. Ampak... kaj ti odgovorijo zaposleni ? Odgovorijo, da stari pozabljajo itd. Zginevajo pa slušni aparati, denar, tudi zdravila in drugo. Hrana je katastrofalna in zelo majhni obroki. Hrana najslabše kvalitete bi rekli, če greš pogledat sestavine. Naša babica je zelo lačna po obroku. Sicer suha in ne je veliko, vendar so to obroki za petletnega otroka. Kruh je težko dobiti, moraš prav prositi, ne spoštujejo, če ima nekdo intoleranco na določeno hrano. Sploh jih ne briga. Stanovalci tega doma pa se bojijo na karkoli opozoriti, saj se bojijo šikaniranja, zato so na srečanjih z vodstvom tiho. Potrebne so večje kontrole in inšpekcije. Ta hrana so pomije za prašiče. Sicer babica vse poje, ker je lačna in ni izbirčna, vendar je zadeva res prešla vse meje. Moramo ji kupovati hrano posebej, ker joka po telefonu, da je lačna. Zelo malo je tudi uslužbencev, ki delajo oziroma so dežurni. Kot so mi povedali so kadrovski načrti zastareli (40 let in več-nepreverjena informacija). Torej dom enkraten na pogled, vlaganja v zunanji del doma, sobe lepe, (da se vidi) najbolj osnovne storitve pa so pod kritiko. Katastrofalna hrana (mastna, nezdrava, slabe kvalitete) , vsakodnevne kraje, nadiranje nemočnih stanovalcev, da o zdravstveni oskrbi ne govorimo in receptorka, ki mora biti hkrati tudi , natakarica, skrbeti mora za parkirišče in še kaj bi se našlo. Prosim lepo...a so si to zaslužili naši starši? Če pa zamudiš pri plačilu doma en dan čez datum zapadlosti, te pa že kličejo, da moraš poravnati dolg. Torej še pred opominom... Moramo začeti opozarjati, saj je stanje res kritično, domovi pa so zelo dragi. Za tak denar bi morali naši starši in stari starši dobiti precej več. In tudi zaslužijo si normalno življenje, ki ga v teh ustanovah sigurno nimajo. Mi bomo enkrat na istem. Koliko življenje bi bilo rešenih, če bi bilo drugače....

Strinjam se s člankom, obenem pa moram zelo pohvaliti izjemno osebje v domu TABER (Cerklje ). Tam sem imel babico in so z njo zelo lepo ravnali !!