Uradni izidi referendumov bodo sicer znani 1. aprila, saj mora Republiška volilna komisija do petka, 28. marca, čakati še na glasovnice, ki bodo po pošti prispele iz tujine.
Za vstop Slovenije v EU je po delnih uradnih podatkih ob 60,31-odstotni volilni udeležbi glasovalo 89,61 odstotka oziroma 864.542 volivcev, proti pa 10,39 odstotka oziroma 100.229 volivk in volivcev. Od približno 1,6 milijona volilnih upravičencev se jih je referenduma o vstopu v EU udeležilo 970.422. To so sicer podatki z 99,97 odstotka volišč, na katerih so prešteli 969.577 (99,91 odstotka) glasovnic.
Presenetljivo visoka pa je bila podpora vstopu Slovenije v Severnoatlantsko zavezništvo, saj je, bila bistveno višja, kot so napovedovale zadnje javnomnenjske raziskave. Za vstop v zvezo Nato je glasovalo 66,05 odstotka oziroma 634.068 volivcev, proti pa 33,98 odstotka oziroma 326.414. Tudi referenduma o Nato se je udeležilo 60,29 odstotka oziroma 970.422 od skupaj približno 1,6 milijona volilnih upravičencev. Tudi to so podatki z 99,97 odstotka volišč, na katerih so prešteli 969.539 oziroma 99,93 odstotka glasovnic.
Odzivi po izidih referendumov
O slovenski referendumski odločitvi za vstop v Nato in v EU danes poročajo številni tuji mediji; med njimi tudi hrvaški, ki pa odločitve slovenskih volivcev ne komentirajo.
Na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) so veseli velike podpore, ki so jo volivci v nedeljo izkazali vstopu naše države v EU. "Vesel sem tega dejstva, kajti zdaj se začenja prava tekma," je v prvih odzivih na delne neuradne izide referenduma o vstopu Slovenije v EU povedal predsednik GZS Jožko Čuk. Pravnoformalno bomo v kratkem postali sestavni del EU in bomo imeli enake priložnosti kot ostale države. S tem pravzaprav izginja naš dosedanji kompleks - kompleks nerazvite z nekim nestabilnim področjem povezane države, je prepričan Čuk. "Vesel sem tako visoke podpore, kajti to odraža stanje slovenskega duha," je delne neuradne izide še komentiral predsednik GZS.
Guverner Banke Slovenije Mitja Gaspari je izrazil zadovoljstvo ob visoki podpori, ki so jo državljani Slovenije na referendumih izrekli vključevanju države v EU in Nato. "Vstop Slovenije v obe povezavi v danem trenutku pomeni predvsem utrditev ratinga, ki ga Slovenija že ima, v prihodnje pa bo to lahko samo dopolnilni dejavnik k siceršnjemu razvoju gospodarskih in političnih razmer v Sloveniji," je poudaril guverner slovenske centralne banke. Guverner je pričakoval pozitivna izida obeh referendumov. Kot je dejal, ga je mogoče nekoliko presenetila tako visoka podpora volivcev vstopu Slovenije v EU, čeprav je "visok odstotek podpore zelo razumljiv".
V SNS presenečeni nad veliko podporo
SNS je presenečena nad veliko podporo vstopu Slovenije v Evropsko unijo in Nato, hkrati pa so v stranki razočarani nad nizko volilno udeležbo. Ocenjujejo, da bo vstop v EU prizadel socialno najbolj ogrožene in hkrati nezaščitene sloje naše družbe in da bo imel vstop v Nato za posledico izključno povečanje obrambnega proračuna in s tem zmanjšanje "ljudem prijaznih" ter gospodarsko pospeševalnih proračunskih postavk. Obe integraciji pa bosta Sloveniji vzeli del suverenih pravic.
ELDR pozdravlja slovenski "da" EU in Nato
Evropska liberalna stranka (ELDR) je danes toplo pozdravila izide nedeljskega referenduma o vstopu Slovenije v Evropsko unijo in zvezo Nato. "Dvojni 'da' daje Sloveniji trden mandat za igranje aktivne vloge v evropski integraciji," je ob tem menil Graham Watson, šef ELDR, katere priduržena članica je Liberalna demokracija Slovenije (LDS).
Schüssel: Rezultati referenduma kažejo na jasno opredelitev Slovencev za Evropo
Avstrijski zvezni kancler Wolfgang Schüssel je v izjavi za javnost Sloveniji čestital za "prepričljiv glas za Evropo" ter poudaril, da so se s tem Slovenci "jasno opredelili" za Evropsko unijo. Čestitkam se je pridružila tudi avstrijska zunanja ministrica Benita Ferrero-Waldner, ki je dejala, da je takšne odločitve Slovencev "zelo vesela", saj je s tem Slovenija pokazala svojo pripadnost "evropski družini."
Odločitev Slovencev za povezavo je po mnenju Ferrero-Waldnerjeve v luči vojnih operacij v Iraku in težav pri oblikovanju skupne zunanje in varnostne politike EU še toliko bolj pomembna.
