Vlada je potrdila zakon o uravnoteženju javnih financ, ki omogoča izvedbo varčevalnih ukrepov, predvidenih za rebalans letošnjega proračuna. S tem želi letošnji primanjkljaj znižati na tri odstotke bruto domačega proizvoda.
Minister za finance Janez Šušteršič je dejal, da naj bi vlada predlog zakona v obravnavo državnemu zboru poslala po nujnem postopku, hkrati pa je napovedal, da ga bo mogoče v času obravnave še preoblikovati, če bo dosežen drugačen dogovor o ukrepih za uravnoteženje javnih financ. Pravi, da bo DZ o tem lahko začel razpravljati čez dva tedna, zakon pa bi lahko bil sprejet v začetku maja. Dejal je še, da si želijo omiliti grožnje z referendumi in stavkami, vendar pa stavka javnega sektorja prihodnji teden skoraj zagotovo bo, meni minister.
Pri tem pojasnjuje, da je javni sektor v zadnjih letih veliko manj nosil breme krize kot zasebni sektor, kjer so že bila odpuščanja in so se tudi nižale plače. Slovenija je predvsem tista država, kjer se je BDP najbolj zmanjšal. "Kriza v Sloveniji je bila zelo huda, napovedi pa ne kažejo, da bi se to lahko v prihodnjem letu ali dveh bistveno izboljšalo," je povedal. Primanjkljaj se v Sloveniji ni nič zmanjšal, ampak se je še povečal, zato so ti ukrepi, ki so radikalni, tudi nujni, pojasnjuje minister.
Tako bo vlada v DZ predložila predlog zakona, ki je skladen z zadnjo ponudbo sindikatom. Ti so sicer ponudbo zavrnili. Plače se bodo znižale za 10 odstotkov s 1. julijem letos, hkrati pa bi izplačali tretjo četrtino plačnih nesorazmerij. Plače javnih uslužbencev bi se tako letos v povprečju znižale za 7,5 odstotka. Zadnjo četrtino plačnih nesorazmerij bi izplačali v začetku prihodnjega leta, takrat bi to izplačali tudi javnim funkcionarjem. V sredini prihodnjega leta pa bi začeli uveljavljati tudi napredovanja, ki so bila zadržana.
Višina regresa bi se po Šušteršičevih besedah izplačala glede na višino plače uslužbenca. Tistim z najnižjimi dohodki bi pripadal regres v višini 100 odstotkov, torej 692 evrov. Tisti z najvišjimi dohodki pa bodo letos dobili 10 odstotkov vrednosti regresa, prihodnje leto pa jim ne bi bil izplačan.
Sicer pa so vsi predlagani varčevalni ukrepi isti, kot so bili že objavljeni, je pojasnil Šušteršič. Tako je predvideno znižanje bolniškega in porodniškega nadomestila, otroškega dodatka in letnega dodatka za upokojence. Vlada med drugim predvideva še ukinitev brezplačnega vrtca za drugega otroka, spremembo normativov v šolstvu, do subvencije šolske prehrane pa bodo upravičeni samo socialno šibki.
Šušteršič je tudi napovedal, da bodo na vseh področjih državne uprave pregledali racionalnost delovanja. Po tem procesu nekatera delovna mesta ne bodo več potrebna, po ministrstvih pa bodo ta števila različna.
Za tiste, ki bodo ostali brez dela, bodo poskušali najti primerne rešitve, kot je tudi prezaposlovanje. "Videli bomo, kaj je bolj smiselno in učinkovito. Procesi bodo trajali do konca leta, vključeni pa bodo tudi sindikati, potrebne bodo spremembe zakonov," je še povedal Šušteršič.
Odgovornost javnega sektorja do družbe je, da opravi neko prilagoditev, je dejal Šušteršič. V gospodarstvu je marsikdo pristal na znižanje plače za deset in več odstotkov, a je njegovo podjetje vseeno šlo v stečaj, je pojasnil. Proračun bo v naslednjih letih zapiral delovna mesta, ker je edini, ki tega še ni počel.
Ali so res tako grozni, se je o predvidenih varčevalnih ukrepih vprašal minister in si odgovoril: "Po našem mnenju niso." Ob tem je pojasnil, da so morali vsi ministri najprej poiskati prihranke v svojih resorjih – pa čeprav ni nihče, razen mogoče njega samega, postal minister zato, da bi varčeval – šele zatem se je vlada odločila poseči v zakone s področja javnega sektorja in sociale.
"Tako smo predlagali uravnotežen sklop ukrepov, ki posega praktično na vsa področja, je v osnovi pošten in socialno kolikor toliko vzdržen," je dejal Šušteršič. Ukrepi so pripravljeni tako, da pa vlada nekaj vendarle tudi daje; kot primer je izpostavil znižanje plač za deset odstotkov ob hkratni odpravi plačnih nesorazmerij.
Na napovedi stavke in referenduma se je Šušteršič odzval s trditvijo, da je vlada v pogajanjih že naredila kakšen korak nazaj, medtem ko "so sindikati šele zdaj začeli resno razmišljati, da bi naredili kakšen korak v našo smer". Če se bo mogoče dogovoriti o drugačni rešitvi, s katero bi dosegli iste cilje, se je vlada pripravljena pogovarjati, je dodal.
Potočnik: Posledice čutimo vsi
Na vprašanje, ali je grožnja, da nam bodo v primeru, če varčevalnih ukrepov ne bomo sprejeli, iz Bruslja narekovali stvari, resna, je Evropski komisar za okolje Janez Potočnik za oddajo Svet na Kanalu A odgovoril, da je bil to del dogovora, ki je bil sprejet v okviru fiskalnega sporazuma. "To je medvladni dogovor, to ni dogovor, ki ga je predlagala komisija, ampak komisija je pooblaščena, da spremlja, kako države uresničujejo te zaveze. Tisto, česar se moramo danes zavedati na ekonomskem prostoru Evropske unije, je, da če ena država dela napake, davkoplačevalci vseh držav čutijo te napake. Zato je bil dogovor sprejet, resda v Bruslju, ampak med državami članicami, da bomo v bodoče poskušali gledati drug drugega, tako da se tovrstne napake ne bi ponovile, in to ni samo odgovornost, ki jo ima posamezna vlada do lastnega davkoplačevalca, ampak je to odgovornost do vseh tistih, ki smo na nek način povezani v evropskem prostoru, še posebej pa v evro prostoru," je dejal.
Do konca maja mora sicer Evropska komisija prejeti poročila vseh članic, oceniti predloge in pripraviti priporočila posamezni članici, je pojasnil. Vse države se namreč zdaj ukvarjajo z zelo resnimi težavami na področju financ, dolgov, gospodarske rasti, in prav ta je ključna stvar, kateri bo komisija letos posvetila veliko pozornosti.
Vladno skupino za pogajanja bo vodil Vizjak
Vlada je ustanovila sedemčlansko skupino za pogajanja s koordinacijo stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja. Vodil jo bo minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak, v njej pa so še štirje ministri ter predstavnika kabineta predsednika vlade in Umarja, so sporočili z ministrstva za pravosodje in javno upravo.
Pogajalska skupina, ki jo je vlada imenovala na današnji seji, se bo pogajala s predstavniki sindikatov v zvezi z njihovimi stavkovnimi zahtevami pred stavko, ki je napovedana za sredo.
Skupino pod Vizjakovim vodstvom sestavljajo še Šušteršič, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Radovan Žerjav, minister za pravosodje in javno upravo Senko Pličanič, minister za zdravje Tomaž Gantar, državni sekretar v kabinetu predsednika vlade Lovro Lončar in direktor urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) Boštjan Vasle.
SVIZ opozarja, da se 'uničuje' javno šolstvo
Tem ukrepom pa nasprotujejo številni sindikati. Predsednik sindikata SVIZ Branimir Štrukelj je po seji stavkovnega odbora dejal, da očitno tako vlada kot tudi javnost še vedno ne razume, da po vseh zahodnih državah razumejo boljšo izobrazbo kot rešitev za izhod iz krize. "Pri nas je ravno obratno. Po javnem šolstvu se seka in reže, kot da bi ga hoteli uničiti. Zdi se, kot da bi radi naredili to državo bolj ruralno," še dodaja. Upa, da starši razumejo, da je treba javno šolstvo ohraniti. Pri tem pa opozarja, da bo uvedba šolnin za študente povzročila selekcije na podlagi materialnega stanja družine. "Zakaj to počnemo? Morda zato, da bi bili slabše izobraženi, da bi nas lažje obvladovali," se sprašuje.
Štrukelj ne more razumeti, da so ob teh napovedih "utihnili" tudi liberalci, pri tem pa omenja ravnanje ministra Šušteršiča. Kot je nato še pojasnil, so se v vrtcih in šolah pripravljeni boriti do konca. S stavko se strinja kar 38.650 oziroma 93,5 odstotka zaposlenih v šolstvu, 88,8 odstotka zaposlenih v kulturi ter 75,8 odstotka zaposlenih v znanosti.
Premier Janez Janša je sicer v sredo dejal, da za stavko ni formalnih razlogov, zato je država ne bo plačala. Na to se je danes odzval Štrukelj in dejal, da "so na srečo veje oblasti še vedno deljene in da bo o tem odločalo sodišče". "To ni stavka za privilegij, pač pa stavka, ki brani javno šolstvo," je nadaljeval in dodal, da je v primeru kršenja kolektivne pogodbe delodajalec dolžan poravnati stroške stavke.
Po njegovem mnenju je poskušal premier "očitno učiteljem in vzgojiteljem sporočiti, da naj ne stavkajo, ker jim bo sicer država trgala od plače. Očitno podcenjuje ljudi," pravi. Strošek na zaposlenega bi po ocenah tako znašal okoli 50 evrov.
Vrtci bodo zaprti, sprejemali pa bodo le tiste otroke, katerih starši imajo "resnično nerešljive težave z varstvom", pri tem pa Štrukelj pojasnjuje, da vzgojiteljice vedo, kateri so ti otroci.
Učitelji bodo stavkali na delovnih mestih. Del stavke bodo izvedli z udeležbo na stavkovnih shodih, pri tem pa je Štrukelj dodal, da so že dobili soglasja za shode v Ljubljani, Celju, Velenju, Kopru in Murski Soboti. Na shodih bodo glasno izražali nezadovoljstvo, nemirov pa si ne želijo. Posamezni shod naj bi trajal maksimalno eno uro, nato naj bi se učitelji vrnili na svoja delovna mesta in tam stavko nadaljevali. "V kolikor bo zakon sprejet, bomo storili vse, da bo na referendumu padel," je zaključil na koncu.
Vlada je sprejela novelo zakona o državnem tožilstvu
Vlada je danes obravnavala predlog novele zakona o državnem tožilstvu, ki je, kot trdi notranje ministrstvo, potrebna za uskladitev po prenosu pristojnosti nad tožilstvom na notranje ministrstvo. Ena od sprememb, ki jo predvideva predlog s strani vlade potrjene novele, je odprava predhodnega posvetovanja, ki ga mora vodja tožilstva opraviti s kolegijem državnega tožilstva glede ustreznosti kandidatov za državne tožilce. S tem želijo razbremeniti delo tožilcev, je pojasnil Robert Marolt, državni sekretar na notranjem ministrstvu.
Hkrati predlog novele jasneje opredeljuje pogoje za mirovanje funkcije državnega tožilca. Zdaj funkcija med drugim lahko miruje, če je tožilec imenovan za ministra ali državnega sekretarja ministrstva. Po predlogu pa bi v zakon dodali, da mirovanje funkcije nastopi, ko je tožilec imenovan za ministra (oz. za ministra brez resorja) ali državnega sekretarja katerega koli ministrstva.
Marolt je danes še povedal, da bo center za izobraževanje v pravosodju lahko še naprej izvajal izobraževanje in usposabljanje državnih tožilcev, pri tem pa mora pridobiti predhodno soglasje ministra za notranje zadeve. Poleg tega bodo posamezna izobraževanja potekala tudi v okviru MNZ, je dodal. Ob tem je Marolt izpostavil še, da novela bolj celovito ureja podelitev priznanj državnim tožilcem ob dnevu pravosodja, pravna podlaga za izdajo pravilnikov o štipendiranju tožilcev pa bo prešla na notranjega ministra.
Zadnje spremembe zakona o državnem tožilstvu so začele veljati 6. avgusta lani, uporabljati pa so se začele pred petimi meseci – 7. novembra 2011. Ker je tožilstvo na podlagi novele zakona o vladi in novele zakona o državni upravi prešlo iz pristojnosti pravosodnega ministrstva pod okrilje notranjega ministrstva, je slednje 28. marca predstavilo nove spremembe tožilskega zakona.
KOMENTARJI (1542)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.