"Naš projekt poskuša pokazati mladim in otrokom, da je na začetku le ideja in da se lahko ta zdi celo neumna. Toda če stopijo skupaj pravi ljudje, če res delajo skupaj in vsak pripomore s svojim talentom, lahko pride do tega, da nastane prototip. Lahko nastane celo komercialen izdelek. Otrokom želimo pokazati, da lahko tako v življenju poskusiš narediti nekaj, kar ni še nihče," razloži Piet Grymonprez, pobudnik iniciative MyMachine, ki je leta 2008 nastala v Belgiji, kjer od tedaj uspešno deluje, širiti pa se je začela tudi po svetu, od ZDA do Južne Afrike. "Kot otrok si res kreativen in najdeš zelo kreativne rešitve za težave, ki se pojavijo. Ko odrastemo, pa to pogosto izgubimo," pojasnjuje, od kod ideja za takšen projekt. "Še huje. Vsaj belgijski sistem šolanja ne podpira kreativnosti in nam jo dobesedno izbije iz glave." Iniciativa, ki se pri nas izvaja v okviru Instituta Jožefa Stefana, poskuša to spremeniti.
"V veliko krajšem času se naučiš veliko več kot za mizo. Spoznavaš dejansko delo, ne samo posamezne informacije," pove o svoji izkušnji 17-leten Anže Košir, dijak Vegove v Ljubljani. Je del ekipe, ki je ustvarila pikapolonico, ki pravljice na tla piše prek mobilne aplikacije, v katero lahko otroci vnesejo že znano pravljico ali pa napišejo svojo. "Navdušilo me je, da bi šla študirati elektrotehniko," pravi 18-letna Carolina Petrič iz Gimnazije Jurija Vege v Idriji. Skupaj s študenti Fakultete za strojništvo je njena ekipa izdelala lebdeč avto, ki deluje na zrak in s pomočjo električne energije. "Bilo je težko, ampak sedaj, ko vidim, kako so otroci veseli, sem pa res ponosen na to, kar smo naredili," zaključi 17-leten Gašper Rejc, član ekipe, ki je ustvarila dinozavra. Vse to so sicer zaenkrat še prototipi, ki jih je treba izpopolniti, a zelo dober rezultat je, da že v tej fazi razvoja vsi delujejo.
Želje otrok: stroji, ki bodo delali namesto njihovih staršev
Medtem ko si z Davorjem Orličem z Instituta Jožefa Stefana ogledujeva tudi risbice, na katerih so narisane ideje, ki še niso bile uresničene, ta izpostavi, da te niso le zelo praktične. Ena je denimo omara, ki ti vsako jutro sama pripravi kombinacijo, ki jo lahko oblečeš. "Če malo analiziraš risbice, vidiš, da so mnoge ideje takšne, da bi stroj delal nekaj namesto mamice in očija. Tako bi lahko preživeli več časa s svojimi starši." Na eni risbici je tako predlog stroja, ki sam zaliva rože, na drugi stroj, ki sam reže veje.
Da bi imela Slovenija boljše zaposlene
Projekt spodbuja tudi sodelovanje med šolami in podjetji. "Ker ti otroci bodo enkrat delali v slovenskih podjetjih," razlaga Orlič. "Mi jih v šolah izobražujemo, ampak dejansko ne vemo, kaj bodo morali znati, ko začnejo čez nekaj let delati. Vemo pa, da je svet sestavljen iz problemov in rešitev. In da je rešitve treba iskati kreativno. Za slovenska podjetja bi moralo biti pomembno, da otroke naučimo te miselnosti." Podjetja se vključijo v iniciativo tako, da finančno pokrijejo izdelavo izdelkov, pomagajo lahko tudi z mentoriranjem. Tako pa ne dobijo samo priložnosti, da z mladimi navežejo stik in morda že zelo zgodaj opazijo največje talente. Na dolgi rok sodelujejo pri trudu, da bi imela Slovenija čim boljše zaposlene.
