Slovenija

Žrtve nasilja so vedno bolj glasne

Ljubljana, 21. 04. 2010 16.12 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min

Sodelovanje policije s centri za socialno delo, sodišči, zdravstvenimi ustanovami in nevladnimi organizacijami že prinaša vzpodbudne rezultate na področju preprečavanja nasilja v družinah, so zadovoljni pristojni.

Policisti menijo, da je povečano število prijav predvsem rezultat sodelovanja s centri za socialno delo, bolnišnicami ter ostalimi institucijami.
Policisti menijo, da je povečano število prijav predvsem rezultat sodelovanja s centri za socialno delo, bolnišnicami ter ostalimi institucijami. FOTO:

Policisti, državni tožilci, sodniki, socialni delavci, šolniki, priznani pravni teoretiki in kriminologi so na posvetu z naslovom Nasilje v družini že deveto leto zapored združili moči v iskanju rešitev in odgovorov na področju ukrepanja in preprečevanja nasilja med najbližjimi.

Nasilje v družini je izredno težko odkrivati, obravnavati in proučevati, saj se dogaja daleč od oči in ušes preiskovalcev. Tako žrtve nasilja kot tisti, ki ga povzročajo, o nasilju v intimnih odnosih neradi spregovorijo neznanim osebam in primerov, za katere policisti nikoli ne izvedo, je še vedno preveč. Prav zaradi tega je ključnega pomena aktualno sodelovanje med posameznimi institucijami, kot so policija, centri za socialno delo, tožilstva in sodišča, zdravstvene ustanove in nevladne organizacije, ugotavljajo strokovnjaki. Rezultati so vzpodbudni.

Vse več prijav nasilja

"Zaradi zakona o preprečevanju nasilja v družini, pravilnikov o obveznosti sodelovanja, obveščanja in prijavljanja med institucijami se je število prijav zelo povečalo,“ nam je ob robu posveta zaupala Vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Tatjana Mušič. Števila prijav nasilnih dejanj nam sicer niso zaupali, a kot pravijo, so rezultati zakona ter pravilnika o sodelovanju policije s centrom za socialno delo, ki je stopil v veljavo aprila lani, dobri.

Tatjana Mušič (levo) in Katja Filipčič
Tatjana Mušič (levo) in Katja Filipčič FOTO: Blaž Garbajs
Tega pa po besedah Katje Filipčič z ljubljanske pravne fakultete ne gre pripisovati le zakonom ter konvencijam. "Končno se je začelo dogajati, o tem govoriti, s tem vprašanjem so se pričele ukvarjati različne stroke. Nekateri ljudje so v tem prepoznali svoje položaje,“ pojasnjuje. Kot pravi, žrtev družinskega nasilja namreč zelo dolgo ne prepozna svojega statusa žrtve. Ko to vendarle spozna, se pojavi občutek sramu. "Biti žrtev družinskega nasilja pomeni tudi osebni neuspeh," še pravi. 

Nasilje v kitajski pokrajini Ksinjang-5
Nasilje v kitajski pokrajini Ksinjang-5 FOTO: Reuters

Velik problem je, ker si žrtve včasih premislijo

Ta občutek je po njenih besedah prisoten že v fazi, ko se žrtve obračajo po pomoč k policiji, vendar se zaradi stopnje ogroženosti žrtve takrat vseeno odločijo za iskanje pomoči. "Ko se zadeva enkrat pomiri, žrtev rekapitulira vse, kar se je zgodilo in postopki se vsaj na videz končajo neuspešno," pravi. Žrtve si tako v postopku prijave večkrat premislijo. Ravno takšne primere pa po njenih besedah lahko reši sodelovanje med insititucijami. "Če policija s sodelovanjem z zdravniki, socialnimi delavci ter ostalimi zbere toliko podatkov, da ni več potrebe, da se kot kronski dokaz uporabi žrtev samo, ima ta avtonomno pravico, da se umakne,“ pojasnjuje Filipčičeva. Ravno to je najboljša stran sodelovanja med organi pregona in ostalimi insititucijami, še dodaja.

Poseben tim za ukrepanje v primeru nasilja v družini

Pravilnik o sodelovanju organov ter o delovanju centrov za socialno delo, multidisciplinarnih timov in regijskih služb pri obravnavi nasilja v družini, ki je stopil v veljavo aprila lani, policistom naroča sodelovanje z Centri za socialno delo. V primeru, da je varnost žrtve ogrožena oziroma da obstaja verjetnost ponovitve nasilnih ravnanj, se lahko po novem namreč skliče poseben tim za obravnavanje nasilja v družini. Policija v takem primeru pridobiva, izmenjuje in posreduje informacije, pomembne za ukrepanje drugih organov in organizacij, predvsem o tem, kdo je osumljen storitve kaznivega dejanja, kdo je o kaznivem dejanju vedel pred prijavo, kako se na razkritje nasilja odzivajo družinski člani, kdo je, poleg glavnega osumljenca, še osumljen storitve kaznivega dejanja in druga dejstva, znana policiji.

  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja
  • Telefon meseca maja

KOMENTARJI (4)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

Ulikses
22. 04. 2010 11.35
daleč najbolj pomembno je, da obstajajo sistemski mehanizmi, na katere se lahko take osebe obrnejo...to je res najbolj pomembno. kr če se ti dogaja tako gorje in nimaš kam it, je štala.
frangipani
22. 04. 2010 10.29
To je pa zato ker se slepo prepričujejo d jo je slučajno pržgal in sigurno ne bo več. Tiste k se pustijo teps pa nej se no. Nobena ne bo rekla, da nima kej narest pa kam it. Lepo vas prosim take stvari se pa res ne da tolerirat.
komedije
22. 04. 2010 09.06
Hm zanimivo, da ni komentarja na to temo.Hja, če bi se pa o Damjanu Murku pisalo bi bilo pa že nešteto komentarjev.No, v takih banalnih primerih kot je komentiranje člankov se pa vidi kakšni smo Slovenceljni!
bron
21. 04. 2010 21.35
TUDI TUKAJ JE POTREBNO POVZDIGNITI GLAS SAMO SE BOLJ SLABO SLIŠI IMAJO GLUHA UŠESA.