'Žrtve priklicati nazaj v spomin'

Celjski škof Anton Stres je danes v spominskem parku Teharje daroval mašo za žrtve medvojnega in povojnega nasilja v Teharjah. V pridigi je povedal, da so bile teharske žrtve oropane svojega življenja in dostojanstva, dobrega imena in spomina dolga desetletja.

Po Stresovih besedah je šele začetek demokracije v Sloveniji teharske žrtve priklical nazaj v naš javni spomin in naše javne molitve. "Poprej je pred njihovo podobo brlela lučka le v tihem in bolečem spominu njihovih mater in očetov, sester in bratov, sinov in hčera, sorodnikov in prijateljev. Njihovega imena se ni smelo izreči v javno besedo in molitev, kraja njihovega trpljenja ni smel obsijati plamen sveč in olepšati šopek rož. Danes tukaj stoji mogočen spomenik in prav je tako," je dejal celjski škof.

Meni tudi, da Teharje prav nič ne zaostajajo za drugimi svetovno znanimi taborišči smrti, zato je potrebno, da se tudi za Teharje in druge kraje v naši domovini s podobnim moralnim madežem izreče tudi na najvišjem mestu v državi vsa resnica o odgovornosti zanje, kakor se je to zgodilo v primeru drugih madežev na vesti človeštva.

Stres je poudaril, da je teharski spomenik poklon trpljenju, poklon trpečim in umirajočim, katerih smrt je povezana s tem krajem. To po ocenah škofa ni zanemarljivo, a je le prvi korak. "Če hočemo obveljati za moralen narod in pravno državo, ne more biti več resnic o tem, ali se je tukaj zgodil zločin ali ne in kdo je zanj odgovoren. Ne more biti nobenega političnega ali kakega drugega opravičila za moralno nesprejemljivo dejanje. Tudi ne more biti zločinov brez zločincev," je prepričan Stres.

Opozoril je, da teharske in druge žrtve pobojev po drugi svetovni vojni trkajo na vrata naših ustanov za varstvo pravičnosti in čakajo na besedo o njihovi nedolžnosti in na povrnitev dobrega imena, kakor nemočna vdova v evangeliju.

Stres je dodal, da naš pogled ni obrnjen nazaj, ampak naprej, v spravo in mirno sožitje vseh prebivalcev Slovenije. Vsakoletno srečanje na Teharjah ima prav ta namen in mora vedno bolj dobivati to vsebino, je še povedal celjski škof.

Podpredsednik Nove Slovenske zaveze Tine Velikonja, ki je bil tudi zaprt v teharskem vojaškem taborišču, se je vprašal, kakšen smisel ima sploh spominjanje na tisti čas na kraju, ki ga skoraj več ni. Dejal je, da Teharje krasi sicer spomenik z vencem, za katerega se niso dogovorili, ali pomeni črko omega, torej zadnjo črko grške abecede in s tem konec življenja, ali pa gre za avreolo zmagoslavja, na katerem pa ne piše, kaj se je tukaj dogajalo pred 63 leti.

V svojem nagovoru se je dotaknil tudi letošnjih državnozborskih volitev in ob tem poudaril, da so te pokazale, da je veliko katoličanov ostalo doma in tako dalo priložnost političnim potomcem tistih, ki so postavili Teharje in boljševiško državo, da politično pogubijo tistega, ki je bil nedvomno jamstvo, da bo Slovenija zorela v prostor demokratične kulture.

Velikonja meni, da so se nekateri volivci "prodali za skledo leče" in volili tiste, ki so obljubljali raj na zemlji. Pravi tudi, da so Slovenci nasedli obljubam o najnižji pokojnini v višini 1.000 in najnižji plači v višini 2.000 evrov, polni zaposlenosti in drugim čarovnijam, ki so napovedovale socialno državo.

Spomnimo

V Teharjah so med drugo svetovno vojno Nemci zgradili vojaško taborišče, ob koncu vojne pa so tam zaprli ujetnike, ki so sodelovali pri obrambi Celja. Po koncu vojne je bilo taborišče krajši čas opuščeno. Ponovno je začelo delovati konec maja leta 1945, ko so vanj namestili domobrance in nekatere civiliste, ki so se zatekli v zavezniška taborišča na avstrijskem Koroškem. Konec maja leta 1945 so partizanske oblasti v taborišče na Teharjah pripeljale Rupnikov bataljon, v prvih dneh junija 1945 pa še približno 3000 domobrancev. Po ocenah poznavalcev je šlo skupaj za okoli 5000 ljudi, ki jih je povojna oblast brez sojenja usmrtila mesec ali dva po koncu druge svetovne vojne v Evropi.

Na mestu zločinov sta postavljena spomenik in spominski park Teharje, ki naj bi prispevala k spravi. Spominski park Teharje je osrednji državni park RS, ki je posvečen zamolčanim žrtvam povojnih pobojev. Objekt je bil odprt oktobra leta 2004.