10 napovedanih znanstvenih dosežkov v letu 2015

V preteklem letu je znanost postregla z neverjetnimi dosežki. Človeštvo je odkrilo jezero na Marsu, pristali smo na kometu, našli kosti največjega dinozavra, ugotovili, da mlada kri obnavlja mišice in možgane, prvič v vsej zgodovini pa se je rodil otrok, ki se je razvijal v presajeni maternici. Neverjetno, kajne? Ob vsem tem je povsem razumljivo nestrpno pričakovanje letošnjih znanstvenih in tehnoloških novitet, ki bodo za vedno spremenile svet. Nekaj jih je že napovedanih.

1. Večkratna uporaba nosilne rakete

Po lanskoletnih neverjetnih podvigih vesoljskih agencij, se nam kar nekaj takšnih očitno obeta tudi letos. Že 10. januarja so iz Nasinega izstrelišča na Floridi uspešno izstrelili plovilo zasebnega podjetja SpaceX, ki je šestčlanski posadki na Mednarodni vesoljski postaji poneslo zaloge in opremo. Plovilo Zmaj (Dragon) je uspešno opravilo že štiri oskrbovalne polete na ISS, še sedem pa naj bi jih sledilo. Pri tokratnem poletu naj bi ameriško podjetje preizkusilo tudi novost in sicer večkratno rabo nosilne rakete, kar bi bil tudi prvi letošnji odmevnejši tehnološki dosežek.

Del nosilne rakete, ki naj bi ISS dosegla danes, bi moral po izstrelitvi in ločitvi od plovila pristati na plavajoči ploščadi v Atlantiku, nato pa bi ga ponovno uporabili. A prvi poskus se ni posrečil, saj je bil pristanek pretrd, da bi lahko raketo ponovno uporabili.

V omenjenem podjetju napovedujejo tudi predstavitev načrtov za sistem, s katerim nameravajo izvajati dostavo tudi do Marsa. Kot pravijo, bo ta povsem drugačen od sistema, ki ga uporablja Zmaj.

2. Na trg prihaja humanoidni robot C-3PO

Japonsko tehnološko podjetje SoftBank bo pričelo s prodajo humanoidnega robota, ki ga je izdelala francoska družba Aldebaran Robotics, ki je od leta 2012 v delni lasti japonske družbe. Robot, ki so ga poimenovali Pepper, je sposoben izražati čustva, hkrati pa lahko služi tudi kot varuška, medicinska sestra, reševalec ali pa dela družbo na zabavi. Razumel in tudi tekoče govori v japonskem, angleškem, španskem in francoskem jeziku.

3. Bo trkalnik pojasnil temno snov?

S pomočjo velikega hadronskega trkalnika bodo znanstveniki v Cernu marca izvedli nov poskus. Nasprotni delci bodo tokrat trčili z dvakrat večjo močjo, kot pri zadnjih poskusih. Sicer še nihče ne ve, kaj novega bodo odkrili, a pojavljajo se ugibanja, da bi lahko prisotnost ali pa odsotnost določenih delcev med drugim bodisi potrdila ali pa ovrgla tako imenovano teorijo supersimetrije, ki med drugim dopušča možnost, da obstaja zrcalna galaksija naše, grajena iz nevidnih delcev.

4. Potrditev ali zavrnitev dela Einsteinove teorije relativnosti

Če fizikalnost deluje, kot je že leta 1916 predvideval Albert Einstein, bi lahko obstajali gravitacijski valovi. Letos bomo priča dvem poskusom zaznave teh valov. Julija bo detektor imenovan LISA Pathfinder izvedel test tehnologije, ki bi lahko zaznaval valovanje.

Gravitacijsko valovanje naj bi sicer bilo nekakšno nihanje ukrivljenosti prostora in časa, ki se kot valovanje širi stran od izvora. Letos bosta po omenjenem testiranju stekla dva poskusa, in sicer Advanced Ligo and Advanced Virgo. V teh poskusih naj bi bili zmožni prestreči dražljaje eksplozij zvezd.

5. Prvič podrobneje proučili Pluton in Cerero

Misija New Horizons, v kateri so januarja leta 2006 sondo poslali proti Plutonu, bo letos dosegla vrhunec. Plovilo bo namreč 14. julija prispelo na najbližjo točko, s katere bo naredilo nekaj posnetkov nebesnega telesa, ki je leta 2006 izgubilo status 9. planeta našega osončja in dobilo oznako pritlikavi planet. Posnelo bo tudi njegovo največjo luno Charon.

Letošnjega aprila naj bi sonda Dawn, ki jo je Nasa izstrelila leta 2007, dosegla Cerero, najmanjši pritlikavi planet v našem osončju. Gre pravzaprav za največji asteroid v pasu med Marsom in Jupitrom. Verjamejo, da pod površino skriva zaloge vode.

6. Preprečitev širjenja smrtonosne ebole

Epidemiji Ebole v Gvineji, Liberiji in Sierri Leone ni videti hitrega konca. A testiranje zdravil in cepiv je v polnem zamahu, nekatera pa so se že izkazala za učinkovita. Z njihovo pomočjo in izboljšanimi zdravstvenimi ukrepi naj bi nam po mnenju strokovnjakov letos uspelo ustaviti najhujšo epidemijo te bolezni doslej.

7. Nove zaveze v boju proti onesnaževanju našega planeta

Decembra 2015 bo pod okriljem Združenih narodov v Parizu potekalo srečanje voditeljev držav, ki bo predstavljalo novo podlago za nadaljnje ukrepanje zoper onesnaževanja ozračja. Gre za nadaljevanje Kjotskega protokola, mednarodnega sporazuma, ki skuša zmanjšati emisije ogljikovega dioksida in petih ostalih toplogrednih plinov.

8. Spoznali bomo najstarejšega človeka

Znanstveniki, ki so iz ostanka kosti noge iz jame Sima de los Huesos na severu Španije pridobili najstarejši človeški DNK, bodo to leto skušali z uporabo novih tehnik razkriti genom 400.000 let starega prednika človeka. Rezultati bi dodatno pojasnili kompleksno evolucijo neandertalcev in homo sapiensov, pravijo.

9. Korak bližje preprečevanju okužbe s HIV

Aids je še vedno ena najbolj smrtonosnih bolezni, a so znanstveniki na dobri poti, da jim uspe razviti zdravilo, ki bi preprečilo širjenje okužbe. Čeprav že desetletja neuspešno poskušamo razviti cepivo, ki bi lahko ustavilo virus, znanstveniki zdaj pravijo, da nov vpogled v strukturo nekaterih proteinov HIV-a omogoča vse boljše razumevanje delovanja in širjenja, s tem pa so vedno večje tudi možnosti za razvoj pravega cepiva.

10. Podrobne študije umetne inteligence

Ko bo enkrat ustvarjena umetna inteligenca, ki bo dosegla človeško inteligenco, svet ne bo nikoli več isti. Nekateri znanstveniki napovedujejo, da bomo to spoznali prej, kot smo mislili. V Seattlu bo znanstvenik Paul Allen tako zagnal svoj prvi projekt z uporabo umetne inteligence. Imenuje se Semantic Scholar, zasnovan pa je tako, da bo raziskovalcem in ostalim uporabnikom v pomoč pri spremljanju poplave rezultatov novih raziskav.

V letu 2015 bo predvidoma izdano tudi prvo poročilo študije znanstvenika Erica Horvitza s Stanforda glede morebitnih učinkov pojava umetne inteligence.