V Parizu se je tudi uradno začela podnebna konferenca, ki se je udeležujejo delegati 195 držav in predstavniki EU, med njimi tudi Slovenije. Pred delegati je napornih 13 dni, v katerih se bodo morali prebiti skozi 50 strani dolg osnutek. Pogajanja bodo težka, saj je cilj, ki so si ga zadali zelo ambiciozen. Hkrati zaveze, ki jih je okoli 150 članic še pred vrhom sporočilo ZN, ne sledijo temu cilju, kar pomeni, da bodo morale države v naslednjih dneh še popustiti.
Pred začetkom konference je francoski predsednik Hollande dejal: "Na tej konferenci je na kocki usoda človeštva. Po napadih v Franciji se moramo lotiti nujnih prioritet in se odzvati na izziv terorizma, a hkrati tudi delovati dolgoročno." Hollande je prepričan, da bo voditelje zgodovina sodila po dogovoru - ali odsotnosti dogovora - v Parizu.
Pariz ne sme postati drugi Kopenhagen
Tisti, ki so optimistični, pravijo, da se leto 2009, ko so propadla pogajanja v Kopenhagnu, ne more in ne sme ponoviti. Ni druge poti, kot da sprejmemo dogovor in rešitve, ki bodo zaustavile segrevanje ozračja. Da se ozračje segreva in da je k temu veliko prispeval prav človek s svojim energijsko potratnim načinom življenja, ni več dvoma. Obstajajo dokazi, prav tako se zaključuje leto, ki prinaša nove temperaturne rekorde. Prav zato poznavalci menijo, da so tokrat možnosti za dogovor bistveno večje kot v Kopenhagnu.
Podpis dogovora s figo v žepu
Tisti, ki dvomijo v uspeh Pariza, niso toliko skeptični glede dogovora, kot pa glede tega, ali se bodo države resnično držale zavez. Koliko držav se bo podpisalo pod dogovor s figo v žepu, se sprašujejo. S prstom kažejo na Volkswagen in na njihovo goljufanje pri izpustih in opozarjajo, da nemški avtomobilski koncerni najverjetneje ni edini, ki to počne. Vsekakor je jasno, da brez učinkovitega dogovora in upoštevanja danih zavez drvimo v katastrofo. Posledice segrevanja so namreč že vidne, izmerjene in ovrednotene. Zanikanje tega zelo resnega problema, ki ga podcenjujemo še najbolj v tistih predelih sveta, kjer posledic še ne občutimo, tako ni več možno.
13 od 14 najbolj vročih let smo imeli po letu 2000
Zadnje poročilo meteorologov ZN o podnebju govori o novih rekordih, ki smo jih letos dosegli. V poročilu navajajo, da bomo presegli pomemben prag, saj bo povprečna temperatura letos verjetno prvič stopinjo višja kot v predindustrijski dobi poznega 19. stoletja. Hkrati opozarjajo, da bo, tudi na račun El Niña, najverjetneje zelo toplo, če ne celo rekordno toplo, naslednje leto. Ameriška uprava za oceane in atmosfero (NOAA) je izračunala, da je bila povprečna temperatura na našem planetu oktobra višja za 0,86 stopinje Celzija glede na povprečje 20. stoletja. Kar osem od desetih letošnjih mesecev je imelo rekordno visoko povprečno temperaturo, od aprila do novembra, pa so se rekordi vrstili neprekinjeno.
V zadnjih 100 letih se je povprečna temperatura zemeljskega površja dvignila za okoli 0,85 stopinj Celzija, kar 13 od 14 najbolj vročih let pa smo zabeležili po letu 2000. Bo to dovolj za streznitev ali bodo največji onesnaževalci (Kitajska, ZDA, EU, Indija, Brazilija in Rusija, ki skupaj proizvedejo več kot 60 odstotkov emisij toplogrednih plinov) še naprej igrali dvojno igro - navzven kazali zavezanost zeleni politiki, za svojimi mejami pa pozabili na dane obljube.
Kako realen je cilj dveh stopinj Celzija?
Še pred začetkom vrha je 150 članic sporočilo svoje zaveze, na osnovi tega pa so strokovnjaki izračunali, da te svet peljejo na pot dviga temperature za 2,7 stopinje Celzija. To je daleč od cilja, ki bi ga radi dosegli v Parizu in s katerim, bi se svet izognil katastrofalnim posledicam podnebnih sprememb. Rast temperature globalnega ozračja je potrebno do konca tega stoletja omejiti pri 2 stopinjah Celzija nad temperaturo ozračja v predindustrijski dobi, je zapisano v enem od neformalnih ciljev, h katerim stremi ZN. Eni pravijo, da je takšen cilj nedosegljiv in se nagibajo bolj k meji 3 stopinj Celzija, spet drugi strokovnjaki pa opozarjajo, da bo prag 2 stopinj Celzija še premalo in da bi morali dvig temperature zaustaviti pri 1,5 stopinje Celzija, če se hočemo izogniti naravnim katastrofam, kot so poplave, neurja, dvig morske gladine in rekordne suše ter katastrofalni požari.
Koncentracije CO2 še vedno rastejo
K segrevanju ozračja najbolj prispevata industrija in kmetijstvo. Kurjenje fosilnih goriv povečuje količino CO2 v ozračju, ki je glavni krivec za globalno segrevanje, hkrati smo pretirano izčrpavali gozdove in s tem zmanjševali naravne zmožnosti okolja, da uravnava količino ogljikovega dioksida v ozračju. Strokovnjaki opozarjajo, da je koncentracija CO2 v atmosferi višja kot kadar koli v zadnjih 800.000 letih, najvišjo raven pa je dosegla maja letos. Zato se v Parizu od držav pričakuje konkretne zaveze prav na področju zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov, pomemben del dogovora pa bo tudi zaveza razvitih držav, da bodo finančno pomagale državam v razvoju pri boju proti podnebnim spremembam in prilagajanju na njihove posledice.
Ker z ukrepi zamujamo in ker posledice segrevanja ozračja že občutimo, se bo drugi, po mnenju mnogih najpomembnejši del konference, osredotočal na sprejetje ukrepov, kako se prilagoditi podnebnim spremembam. Celotna družba se bo namreč morala spremeniti in prilagoditi. Segrevanje ozračja ne povzroča vsem enakih težav. Za nekatera območja trend globalnega segrevanja prinaša določene prednosti, ki jih bo potrebno v procesu adaptacije prepoznati in izkoristiti. Tudi Slovenija bi lahko imela koristi. Še vedno pa je več tistih regij, ki so zadnja leta podvržena katastrofalnim ujmam in med njimi so najbolj ranljivi manj razviti narodi.
Črna statistika naravnih nesreč: letno terjajo 30.000 žrtev
Naravne nesreče, povezane z vremenskimi pojavi, so v zadnjih 20 letih postale vse pogostejše. Po izračunih ZN je v naravnih nesrečah umrlo že več kot 600.000 ljudi. Okoli 4,1 milijarde ljudi je bilo poškodovanih. Po podatkih ZN, je bilo med letoma 2005 in 2014 zabeleženih kar 335 primerov naravnih nesreč povezanih z vremenom, kar je 14 odstotkov več kot v desetletju pred tem in hkrati skoraj dvakrat toliko kot med letoma 1985 in 1994. Vedno več je katastrofalnih poplav, plazov, pa katastrofalnih suš, vročinskih valov in obdobij ekstremnega mrazu, opozarjajo ZN. Večina ljudi, ki so jih prizadele naravne nesreče, živi v Indiji in na Kitajskem, saj so to najbolj gosto poseljena območja.
Pretresljiv je tudi podatek, da naj bi naravne nesreče v zadnjih 20 letih skupno povzročile za nekaj manj kot 1800 milijard evrov finančnih izgub.
Od leta 1900 se je morska gladina v povprečju dvignila za 19 centimetrov, zaradi česar so ogroženi številni nižje ležeči obalni predeli in otoki. Strokovnjaki prav tako že dlje časa opozarjajo, da smo priča krčenju ledenega arktičnega pokrova. Ta naj bi leta 1980 meril še okoli 7,8 milijona kvadratnih kilometrov, danes naj bi bil obseg ledu ocenjen zgolj na 4,6 milijona kvadratnih kilometrov.
Brez ukrepov se bo ozračje segrelo za 4,5 stopinje Celzija
Če ne bomo takoj ukrepali, se bo ozračje do konca tega stoletja segrelo za 4,5 stopinje Celzija. V tem primeru nas čaka črn scenarij, saj se bodo vremensko pogojene katastrofe samo še stopnjevale. V primeru, da se držimo trenutnih zavez iz Kjotskega sporazuma, ki velja do konca 2020, bomo imeli do leta 2100 za 3,6 stopinje Celzija višje temperature. Tudi v tem primeru je naša prihodnost črna. Zaveze, ki jih je 150 članic sporočilo ZN, bi nam omogočile omejitev segrevanja na 2,7 stopinje Celzija. Še vedno premalo. Cilj mora biti vsaj prag dveh stopinj Celzija. To pa pomeni, da je pred udeleženci konference v Parizu zelo napornih 12 dni.
KOMENTARJI (130)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.