FOTO: Ob 20. obletnici genocida v Srebrenici pokopali 136 žrtev, med njimi tudi 18 mladoletnikov

"Teh 136 ljudi bo po 20. letih brezimenske smrti dobilo svoja imena. Med njimi je tudi 18 mladoletnikov. To so bili moji vrstniki, jaz sem slučajno še živ," je dejal Ćamil Duraković, župan Srebrenice.

Vseh žrtev še vedno niso našli in identificirali

Sile bosanskih Srbov pod poveljstvom Ratka Mladića in Radislava Krstića so 11. julija 1995 vstopile v Srebrenico, bošnjaško enklavo pod zaščito Združenih narodov. V le nekaj dneh, do 19. julija 1995, so večinoma v množičnih pobojih ubile 8372 Bošnjakov, predvsem moških in fantov.

Kakih 25.000 žensk, majhnih otrok in starejših oseb, ki so jih ločili od moških, pa so z avtobusi in tovornjaki prepeljali na območje pod nadzorom vojske BiH. Maloštevilne nizozemske modre čelade jih niso zaščitile.

Žrtve so srbski vojaki odvrgli v masovna grobišča, ki so jih nato večkrat premeščali, da bi prekrili zločin, je dejal član kolegija Inštituta za pogrešane osebe v BiH Amor Mašović. "Posmrtne ostanke žrtev smo našli v 133 masovnih grobiščih ter dele trupel nato še v sekundarnih in terciarnih jamah. Skupno smo posmrtne ostanke našli na 514 mikrolokacijah, med drugim tudi v sosednji Srbiji," je še pojasnil Mašović. Zato prepoznavanje žrtev poteka počasi in po zelo zapletenih postopkih.

"To je zločin proti celemu človeštvu in njegove posledice čuti celo človeštvo," je dejal predsednik Haaškega tribunala Theodor Meron. "Enote bosanskih Srbov so naredile genocid. Oni so muslimanom odvzeli osebne stvari ter jih premišljeno in sistematsko ubijali predvsem zaradi njihove identitete. Zlo, ki so ga povzročili, je trajna rana bosanskim muslimanom," je še dejal Meron.

Na slovesnosti številne tuje delegacije

V spominskem centru Potočari so se ob številnih svojcih zbrali tudi mnogi tuji državniki. Med njimi so bili ob Pahorju, ki je bil slavnostni govorec, tudi Bill Clinton, predsednik ZDA v času genocida in vojne v BiH, visoka zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini, jordanska kraljica Nur Al Hussein, pa tudi predsednica Hrvaške Kolinda Grabar-Kitarović.

Billa Clintona so ob prihodu sprejele srebreniške žene in ga prosile, naj pomaga, da se genocid nikoli ne pozabi. Dejale so, da jim njegov prihod veliko pomeni.

Slovesnosti se je udeležil tudi srbski premier Aleksandar Vučić, ki je pred prihodom v Potočare v pismu javnosti izpostavil, da Srbija jasno in nedvoumno obsoja grozen zločin, ki se je zgodil pred 20. leti ter da se ji gnusijo tisti, ki so v njem sodelovali. Izpostavil je, da ni besed, s katerimi bi lahko izrazil svojo žalost. "Ponujam roko in ostala bo ponujena, brez kakršnekoli politike in ne glede na morebitno kazen ali nagrado," je zapisal. Potrdil je, da bodo tiste, ki so sodelovali v tem groznem zločinu, še naprej sodno preganjali.

Bivši srbski predsednik Boris Tadić, ki se je pred 10 leti kot prvi visoki srbski predstavnik udeležil osrednje spominske slovesnosti v spominskem centru Potočari ob genocidu v Srebrenici, je odločitev Vučića, da se udeleži slovesnosti, označil za dobro. Ocenil pa je, da bi se moral Vučić Bošnjakom opravičiti v svojem imenu za vse, kar je govoril v preteklosti.

Skupina prisotnih na spominski slovesnosti v Potočarih je po koncu slavnostnih govorov izžvižgala premierja Srbije Aleksandra Vučića in vanj metala predmeta, ko je se je ta odpravil položit cvetje.

Pahor obžaluje srbsko potezo v VS ZN glede resolucije o genocidu v Srebrenici

Predsednik Borut Pahor je ob obisku Potočarov, kjer se je v petek poklonil spominu več kot 8000 žrtev genocida v Srebrenici, izrazil obžalovanje, da se je Srbija s pomočjo Rusije v VS ZN odločila blokirati resolucijo o genocidu v Srebrenici. Temu bi se srbska politika lahko izognila in ponudila trdnejšo roko, kot bo zdaj sprejeta, je dejal.

Na vprašanje novinarjev, ali bo obisk srbskega premierja Aleksandra Vučića, ki je prispel v Potočare, pripomogel k pomiritvi, pa je Pahor ponovil obžalovanje in razočaranje, da se je Srbija s pomočjo Rusije v Varnostnem svetu ZN odločila blokirati resolucijo o genocidu v Srebrenici. Da je šlo tukaj za genocid, sta ugotovili dve sodišči, je opozoril.

Po Pahorjevem mnenju bi se srbska politika temu lahko izognila. To bi bila velika priložnost, da bi ponudila trdnejšo roko, kot bo zdaj sprejeta, je še dejal. Vendar pa se je ob tem treba zavedati, da je jutri nov dan in da je potrebno jutri poiskati priložnost za to, da bo med narodi in ljudmi več zaupanja. Da pride do odpuščanja, je največ in predvsem na ljudeh osebno, saj je odpuščanje stvar intimne presoje, je prepričan predsednik.

Na slovesnosti je Pahor imel tudi govor, v katerem je med drugim poudaril: "Odpuščanje in sprava zahtevata veliko poguma in zaupanja. Ampak to je edina pot k boljši prihodnosti."

V Srebrenico so prispeli tudi kolesarji iz Slovenije, ki so se prejšnji vikend tja odpravili s kolesi.

V Beogradu so se žrtvam genocida poklonili s prižiganjem sveč

V središču Beograda so se v petek zvečer, simbolično ob 23. uri in 7 minut, podporniki akcije #sedamtisuća (#sedemtisoč) s prižiganjem sveč poklonili spominu žrtev genocida v Srebrenici. Akcijo so izvedli v središču mesta, potem ko so oblasti danes prepovedale vsakršno obeležitev genocida pred poslopjem skupščine, potem ko je bilo prijavljenih pet dogodkov, tudi skrajnih nacionalistov, pa tudi pobude #sedemtisoč več kot 40 nevladnih organizacij.

Kordon policistov je pred poslopjem predsedstva Srbije in mestne skupščine v petek zvečer ločeval udeležence akcije prižiganja sveč ter več deset pripadnikov skrajnih skupin in članov Srbske radikalne stranke, med katerimi je bil tudi njihov vodja, haaški obtoženec Vojislav Šešelj. S tem so preprečili, da bi se približali tistim, ki so prižigali sveče.

Skrajneži so ob vzklikanju imen haaških obtožencev, odgovornih za genocid v Srebrenici, bivšega vojaškega in političnega voditelja bosanskih Srbov, Ratka Mladića in Radovana Karadžića, peli četniške pesmi. Nekaj so jih prijeli, a do resnejšega incidenta ni prišlo.

V celotni BiH je danes dan žalovanja, v EU pa dan spomina na žrtve genocida v Srebrenici.

Preberite si nekaj pričevanj o grozotah, ki so se dogajale pred 20. leti, med drugim tudi zgodbo Hasana Hasanovića, ki je preživel genocid.