Natanko pred 45 leti, leta 1959, pa je bila sprejeta deklaracija ZN o otrokovih pravicah. Unicef Slovenija in Zveza prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) sta ob tej priložnosti pripravila poslanico, v kateri pozivata, naj v Sloveniji za uresničevanje otrokovih pravic naredimo več.
Varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek pa je v izjavi ob 15-letnici konvencije zapisal, da sta zavest o pomenu in poznavanje vsebine konvencije vedno večja, večja pa bi morala biti tudi skrb vseh državnih organov in drugih organizacij, ki sodelujejo pri odločanju o otrokovih pravicah, da se bodo določila konvencije in drugih predpisov v praksi brez izjem uresničevala v korist otrok.
V Sloveniji bo osrednji dogodek, posvečen jubilejema deklaracije in konvencije, v četrtek v Grosupljem, ko bo ZPMS predan objekt, namenjen prvi Hiši zavetja v državi. V Amnesty International Slovenije (AIS) pa so skupaj z mladimi aktivisti letošnje akcije ob 20. novembru posvetili prizadevanjem za izginule otroke v Gvatemali in obeleževanju okrogle obletnice sprejetja konvencije.
Unicef Slovenija in ZPMS poudarjata, da je konvencija o otrokovih pravicah najširše in najhitreje sprejeti mednarodni dokument na področju zaščite človekovih pravic v zgodovini. Že prvi dan, ko je bila v Generalni skupščini ZN sprejeta, jo je podpisalo 61 držav. Do konca leta 1999 so jo ratificirale vse države z izjemo Somalije in ZDA, ki tega nista storili vse do danes.
Otrokove pravice so še vedno močno kršene, a se kaže napredek
Temeljne pravice otrok so kljub sprejetju konvencije marsikje še vedno močno kršene, vendar pa prav konvencija sproža v posameznih državah in mednarodni skupnosti pozitivne premike v izboljšanju položaja otrok. Konvencija je bila povod za uskladitev in dopolnitev večine nacionalnih zakonodaj, več kot 50 držav pa je sprejetim normam v konvenciji prilagodilo celo svoje ustave. Otroci in njihov položaj so postali redni del pogovorov o svetovnem miru in varnosti. Njihova zaščita je pogosto razlog za začasne ustavitve spopadov med vojskujočimi se stranmi. Države redno vsake štiri leta poročajo o položaju otrok in uresničevanju konvencije odboru ZN za otrokove pravice. V njihovih poročilih se vedno znova kaže napredek v korist otrok, je zapisano v omenjeni poslanici.
V Sloveniji je treba pospešiti sprejetje izvedbenih ukrepov
Unicef Slovenija in ZPMS opozarjata, da kljub temu, da je bilo v Sloveniji v korist otrok veliko storjenega, še vedno ostajajo nekatera vprašanja in problemi pri uresničevanju otrokovih pravic, ki jim moramo nameniti v prihodnje več pozornosti. Imamo vrsto zakonov, ki predstavljajo ustrezno ureditev otrokovih pravic, zapisanih v konvenciji. Žal pa se nekateri ne izvajajo in udejanjajo dovolj učinkovito. Izvršilni in sodni veji oblasti zato predlagata, da sprejmeta ukrepe za učinkovitejše izvajanje zakonodaje, ki bodo otrokom omogočali redne stike z obema staršema, zagotovili ustrezno materialno podporo, tudi z redno plačanimi preživninami, ter omogočili, da so upoštevani ne le v civilnih postopkih, temveč tudi v drugih postopkih in procesih odločanja.
Prav tako je treba v Sloveniji pospešiti sprejetje izvedbenih ukrepov in programov v zvezi z uresničevanjem zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami ter odpraviti diskriminacijo romskih otrok in otrok, ki pripadajo drugim narodnostim. Pospešiti je treba tudi sprejetje zakonodaje o preprečevanju zlorab in nasilja v družini in s tem povezanih ukrepov, ki bodo v največji možni meri ščitili otroka. Potrebni so tako zakonski ukrepi kot tudi vrsta programov, vključno s programi nevladnih organizacij.
Na leto umre 11 milijonov otrok, mlajših od pet let
Sklad ZN za pomoč otrokom (Unicef) pa opozarja, da se stopnja umiranja otrok v svetu prepočasi znižuje. Statistični podatki poročila so iz leta 2002 in ugotavljajo, da na leto zaradi bolezni, ki bi se jih dalo preprečiti, po svetu umre 11 milijonov otrok, mlajših od pet let. Otroške bolezni so znane in bi se jih dalo preprečiti, poudarjajo v Unicefu. Najpogostejši vzrok za smrt so slabi življenjski pogoji po rojstvu, infekcije, parazitske bolezni, bolezni dihal, driska in ošpice, ki so krive za pet odstotkov vseh smrtnih primerov. Malarija še vedno pobije več otrok kot aids, čeprav se razmerje počasi spreminja. Statistika za leto 2002 kaže, da na leto po svetu umre en otrok na vsakih 12 rojstev.
Skupno poročilo Združenih narodov in ZDA ugotavlja, da je več kot 15 milijonov otrok v svetu osirotelih zaradi aidsa. Samo med letoma 2001 in 2003 je več kot tri milijone otrok zaradi aidsa izgubilo enega ali oba starša, toda države trpljenje teh otrok po večini zanemarjajo.
Unicef opozarja tudi na revščino otrok v nekdanji Sovjetski zvezi in Vzhodni Evropi. Petnajst let po padcu Berlinskega zidu vsak tretji otrok v devetih državah vzhodne Evrope in nekdanje Sovjetske zveze kljub gospodarskemu napredku še vedno živi v revščini. Kot ugotavlja Unicef, je leta 2001 od 44 milijonov otrok na Češkem, Poljskem, v Rusiji, Belorusiji, Albaniji, Azerbajdžanu, Armeniji, Gruziji in Kirgizistanu 14 milijonov otrok živelo v revščini.
