Podobni napadi kot v Kölnu tudi v Avstriji, Švici in na Finskem, Slovaška zaprla vrata muslimanskim beguncem

Tudi v Avstriji, Švici in na Finskem je več žensk vložilo ovadbe zaradi spolnih napadov na silvestrsko noč. Ženske so bile tarča napadov, podobnih tistim v nemškem Kölnu, med drugim v Salzburgu, Zürichu in Helsinkih.

Kot je sporočila policija v Salzburgu, je več žensk vložilo prijave zaradi spolnih napadov na silvestrovo. Sklepajo, da so se na policijo z večdnevno zamudo obrnile zato, ker jih je je "opogumilo" dogajanje v Nemčiji in medijsko poročanje o njem. Policija preiskuje, ali so bili napadi organizirani oz. ali so bili napadalci med seboj kakorkoli povezani.

Dunajska policija je medtem najprej zatrdila, da v avstrijski prestolnici tovrstnih napadov na silvestrovo ni bilo, a je pozneje vendarle tudi sama prejela prijavo s strani treh prijateljic, da so bile žrtve napada, nadlegovane in oropane, poroča avstrijska tiskovna agencija APA. Avstrijska notranja ministrica Johanna Mikl-Leitner je že zatrdila, da bo policija v vsakem od teh primerov pokazala "ničelno toleranco". "Eno je gotovo: me ženske se ne bomo pustile omejiti v naši svobodi gibanja na javnih mestih niti za milimeter," je še poudarila.

V Švici naj bi bile ženske žrtev podobnega nasilja kot v Kölnu v Zürichu, kjer je potekala največja silvestrska zabava na prostem v tej državi. Kot poročajo tamkajšnji mediji, je policija prejela več kot 20 ovadb zaradi ropov, pri pogovoru s temi ženskami pa se je pokazalo, da jih je bilo več tudi žrtev spolnega nasilja. Tudi v Švici naj bi bili napadalci mladi moški iz severnoafriških in arabskih držav.

V Kölnu identificirali 16 osumljencev

Policija je po napadih na ženske na silvestrovo v Kölnu, za katere so okrivili priseljence, identificirala 16 osumljencev.

Žrtve napadov pred glavno železniško postajo v Kölnu so glede napadalcev dejale, da so bili severnoafriškega in bližnjevzhodnega videza. Policija je zabeležila 121 prijav spolnih napadov in ropov. Kot je razkrila danes, preiskuje 16 mladih moških, večinoma severnoafriškega izvora, a doslej še niso nikogar aretirali.

Moške prepoznali na fotografskih in video posnetkih

Večina od 16 osumljencev doslej policiji poimensko ni bila znana, a jih je bilo mogoče jasno prepoznati na fotografskih in video posnetkih. Nekatere izmed osumljencev, ki so vsi severnoafriške porekla, so za krajši čas tudi priprli, a predvsem zaradi kraj.

Policija je med preiskavo prišla do ugotovitev, da bi lahko bili ti kraj osumljeni moški povezani tudi z napadi na ženske na glavni železniški postaji v Kölnu. Dva moška, ki so ju v Kölnu prijeli že 2. januarja, sta zaradi kraje v preiskovalnem zaporu, preostale aretirane pa so po navedbah policije že izpustili na prostost.

Podobni incidenti so se namreč na silvestrovo dogajali tudi v drugih nemški mestih. Zato policija sklepa, da so bili napadi premišljeni, organizirani in usklajeni.

Napadalci prosilci za azil?

Čeprav mestne oblasti in vodstvo policije v Kölnu vztrajajo, da zaenkrat ni dokazov, da bi bili napadalci prosilci za azil, pa se v nemških medijih pojavljajo poročila, ki namigujejo ravno na to.

Časnik Welt danes poroča o navedbah neimenovanih kölnskih policistov, ki so na silvestrovo popisali in tudi prijeli več osumljencev, ki naj bi bili del množice napadalcev. Okoli 100 oseb naj bi policisti preverili, nekaj tudi začasno zadržali, o čemer vodstvo kölnske policije ni poročalo.

Pri teh osebah je po navedbah posamičnih policistov šlo večinoma za sirske prosilce za azil, ki so šele pred kratkih prispeli v Nemčijo, le manjši del naj bi izviral iz Severne Afrike. To naj bi policisti po pisanju Welta ugotovili iz dokumentov, ki so jim jih predložili. Številni namreč sploh niso imeli osebnih dokumentov in so pokazali dokazila, ki so jih prejeli ob vložitvi prošnje za azil.

Tudi interni dokument kölnske policije iz 2. januarja, ki ga je prejel Welt in drugi nemški mediji, naj bi dokazoval, da večina obravnavanih osumljencev ni imela osebnih dokumentov in da je šlo za prosilce za azil.

Merklova za razpravo o integraciji priseljencev

Nemška kanclerka Angela Merkel je danes poudarila, da mora Nemčija opraviti temeljito razpravo o integraciji prišlekov. Kot je menila, je treba spregovoriti tudi o "kulturnih temeljih našega sobivanja".

Poudarila je, da Nemčijo po teh napadih zdaj čaka nekaj "zelo resnih vprašanj, ki presegajo Köln". Napadi so po njenih besedah pokazali, da v "nekaterih skupinah prevladuje zaničevanje žensk", na kar se je treba odločno odzvati. Prepričana je, da ni šlo za izolirane oz. nepovezane primere, poroča nemška tiskovna agencija dpa.

Kanclerka je še ocenila, da je zdaj potrebna tudi razprava o ukrepih pri izgonu tujcev, ki v Nemčiji izvedejo kazniva dejanja, oziroma premislek, ali bi bilo treba te postopke spremeniti, tako da bi tistim, ki ne spoštujejo nemškega pravnega reda, poslali bolj jasne signale.

Kritiki Merklovi očitajo, da so napadi v Kölnu posledica njene liberalne migrantske politike "odprtih vrat", zaradi katere je v Nemčijo lani prišlo skoraj 1,1 milijona migrantov, večinoma z Bližnjega vzhoda.

Policisti na kaj takega niso bili pripravljeni

Šef policije mesta Köln Wolfgang Albers je spregovoril o dogajanju na silvestrsko noč. Priznal je, da policisti niso bili pripravljeni na posredovanje v tako množičnem spolnem nadlegovanju, saj so se prvič soočili s čim podobnim.

"Imeli smo dogodek, ko se je velika skupina moških spravila nad ženske. Posredovali smo in pomagali. Toda priznal bom, da smo bili popolnoma zmedeni. Še nikoli se nismo soočili z incidenti, kot je bil ta, in na kaj takega nismo bili pripravljeni," je dejal Albers.

V mestu so poostrili varnost na ulicah, saj se prebivalci bojijo, da bi se lahko podobni incidenti znova zgodili.

Vse več je tudi pozivov k Albersovem odstopu.

Zanimivo je tudi to, da je bilo prvo policijsko poročilo po silvestrovanju izredno pozitivno. Praznovanje v mestu je bilo praznično, sproščeno in skoraj brez incidentov. Policisti so v poročilu, ki so ga objavili 1. januarja, zapisali tudi, da je sproščeno vzdušje posledica tudi tega, da so bili policisti prisotni in vidni po vseh kritičnih točkah v mestu. Mediji o napadih niso poročali.

Nato pa je odjeknilo: množičen napad se je zgodil v središču mesta. Ženske so kričale, se branile in skušale zbežati. Napadalci so v ljudi metali petarde, jim kradli ...

Vse to se je v policijskih poročilih začelo pojavljati šele od 3. januarja naprej. Vse več je bilo prijav, vse več žrtev se je odločilo spregovoriti. 

Zaradi tega so policisti tarča ostrih kritik, prav tako pa tudi županja mesta Köln Henriette Reker, ki je svetovala ženskam, kako naj se zaščitijo pred nasilnimi moškimi. Njeni "nasveti" so bili morda dobronamerni, a zveneli so, kot da bi bile žrtve same krive za napade. 

Bilo je kritično

Nemški tednik Spiegel, sklicujoč se na policijsko poročilo, ki mu ga je uspelo pridobiti, danes piše, da je pomanjkanje policistov in opreme na silvestrovo v Kölnu ustvarilo ozračje "najmočnejši preživi". Množica moških naj bi tako policistom fizično preprečila, da bi pomagali ženskim žrtvam.

Nemške oblasti sicer poudarjajo, da ni nobenih dokazov, da so storilci begunci, a omenjeno policijsko poročilo trdi, da so se močno okajeni moški policistom rogali, da so prosilci azila. Glede na poročilo, ki ga povzema Spiegel, se je policija bala smrtnih žrtev. Nadaljnjih podrobnosti tednik ne razkriva.

Slovaška zaprla vrata muslimanskim beguncem

Slovaška, ki že ves čas ostro nasprotuje obveznim kvotam za porazdelitev beguncev po EU in je zato celo vložila tožbo na Sodišču EU, doslej pa je sprejela zelo majhno število beguncev, je sporočila, da zaradi dogajanja v Kölnu ne bo sprejela več nobenega begunca muslimanske vere.

Bratislava odslej ne bo le nasprotovala kvotam, ampak bo tudi naredila vse, da prepreči nastanek neke strnjene muslimanske skupnosti v državi.

"Nočemo, da se tudi na Slovaškem zgodi kaj takega, kot se je v Nemčiji, da nekdo, ki živi in misli povsem drugače, v javnosti nadleguje naše ženske" je na na hitro sklicani novinarski konferenci po poročanju nemške tiskovne agencije dpa poudaril premier Robert Fico.

Kot je še nadaljeval, bi morali po terorističnih napadih v Parizu zdaj dogodki v nemških mestih ljudem dokončno odpreti oči, da varnostnih groženj, povezanih z begunskim valom, ne smejo jemati zlahka. Ideja večkulturne Evrope je po njegovih besedah odpovedala, "naravna integracija" beguncev - "drugačnih načinov življenja, drugačnega mišljenja, drugačnega kulturnega ozadja in predvsem drugačne vere" - ni mogoča.