Aprila se je treslo, avgusta so se topile ceste. Strah pred izbruhom supervulkana vedno večji

Ameriški geologi so konec avgusta objavili študijo, ki potrjuje že znane ugotovitve, da bi izbruh supervulkana v Yellowstonu uničil večji del ZDA. Kot navajajo v študiji, bi v primeru, če bi supervulkan v nacionalnem parku Yellowstone znova postal aktiven, njegov izbruh s pepelom prekril večji del površja ZDA. Izbruh bi povzročil obsežne komunikacijske izpade, prav tako bi bile prekinjene prometne povezave med vzhodno in zahodno obalo ZDA.

Študija navaja, da bi skoraj meter debele plasti pepela lahko prekrile kraje, ki so od vulkana oddaljeni tudi do 500 kilometrov. Med erupcijo supervulkana naj bi bilo v ozračju kar 1000 kubičnih kilometrov materiala, pepel in prah pa bi lahko prekrila oddaljeni velemesti New York in Los Angeles.

Izbruh pepela bi imel obliko dežnika oziroma gobe, bil pa bi tako zelo močan, da bi vplival na običajne vetrovne vzorce v Severni Ameriki. Zaradi izbruha bi morali ustaviti ves zračni promet, močno bi bile okrnjene komunikacijske povezave, na novo pa strokovnjaki ugotavljajo, da bi izbruh močno spremenil tudi klimatske razmere na tem delu planeta.

"V bistvu je zadeva naslednja: zaradi erupcije bi nastali povsem novi vetrovi, ki bi spremenili dosedanje vetrovne in klimatske razmere na tem območju," pojasnjuje vodja študije Larry Mastin. "Te ugotovitve nam pomagajo razumeti, zakaj smo pepel in material iz prejšnjih erupcij supervulkana v Yellowstoneu našli tudi zelo daleč stran od območja parka, vse do zahodne obale," pripoveduje Mastin.

Izbruh tako ogromne količine pepela bi povzročil tudi velike zdravstvene težave ljudem. Zaradi vdihovanja pepela bi imeli ljudje respiratorne infekcije, oviran bi bil promet, zaradi pepela bi se lahko zamašili vodovodni in kanalizacijski sistemi, zaradi česar bi lahko bila motena oskrba s pitno vodo. Že nekaj centimetrov debele plasti pepela bi lahko povzročile resno materialno škodo na stavbah in prometni infrastrukturi, strokovnjaki pa predvidevajo, da bi lahko bila plast pepela ponekod debela tudi do 100 centimetrov.

K sreči so geologi mnenja, da se takšen superizbruh ne bo še kmalu zgodil. Kot navajajo, je supervulkan v nacionalnem parku Yellowstone do sedaj izbruhnil najmanj trikrat. Prvič pred 2,1 milijona leti, drugič pred 1,3 milijona leti in zadnjič pred približno 640.000 leti.

Lansko leto so raziskovalci ugotovili, da je bazen lave veliko večji, kot so sprva predvideli. In sicer naj bi bil kar za 2,5-krat večji od prejšnjih predvidevanj. Izbruh takšne količine lave pa bi zagotovo predstavljal globalni dogodek, ki ne bi povzročil opustošenja zgolj v Severni Ameriki, pač pa bi imel vpliv tudi na druge celine.

Aprila je območje parka Yellowstone stresel potres z močjo 4,8. Zaradi tega močnejšega potresnega sunka so se pojavila ugibanja, da bi to že lahko bila napoved superizbruha. Ko pa so letošnje poletje na tem območju izmerili še izredno visoke temperature (ena od cest v parku naj bi se zaradi vročine celo stopila), pa so mnogi že začeli verjeti, da je naravna katastrofa pred vrati. A geologi svarijo, da je vulkanska aktivnost še vedno minimalna in da budno spremljajo razmere na tem območju.