Svet se danes spominja 70. obletnice osvoboditve največjega pokopališča v zgodovini človeštva, koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau, v katerem je med drugo svetovno vojno umrlo 1,1 milijona ljudi. Poleg tega so številni umrli zaradi izčrpanosti, mučenja, lakote in posledic psevdomedicinskih poskusov.
Taborišče so zgradili Nemci leta 1940, vanj pa so zapirali poljske Jude. Po letu 1942 je to postalo največje grobišče Judov. Poleg Poljakov, so v taborišču vozili še sovjetske vojne ujetnike, Rome in pripadnike drugih etničnih manjšin. Taborišče, ki je bilo zgrajeno iz treh glavnih taborišč in okoli 50 manjših, podružničnih, so osvobodili vojaki sovjetske Rdeče armade 27. januarja 1945.
Pozval je k odločni akciji proti rasizmu in antisemitizmu. "Spomnimo se, kam vodi kršitev mednarodnega prava o samoodločbi narodov," je opozoril. Pojasnil je, da Poljska "spoštuje in priznava" vlogo sovjetske Rdeče armade pri osvoboditvi Auschwitza pred 70 leti. Potegnil pa je tudi vzporednice med dvema totalitarizmoma - nemškim nacističnim režimom in sovjetskim, ob tem pa spomnil na pokol poljske elite v času sovjetskega diktatorja Stalina.
Minuta kot dan, dan kot leto, mesec kot večnost
Prva med preživelimi taboriščniki, ki je nagovorila zbrane, je bila Halina Birenbaum, rojena leta 1929. Dejala je, da je bila njena glavna naloga ta, da pove drugim, koliko so si ljudje v taborišču želeli živeti. "Doživela sem sanje moje matere in videla napadalca na kolenih," je dejala, hkrati pa opozorila, da protisemitizem še vedno predstavlja grožnjo svetu. Spomnila se je, da jo je nemški stražar ustrelil v roko, ciljal pa naj bi njeno srce. Povedala je, da so jo v taborišču silili peti nemške pesmi, pogosto pa se spominja tudi vonja po žganju človeških teles.
"Minuta v Auschwitzu je bila kot cel dan, dan je bil kot leto, mesec pa kot cela večnost," je dejal drugi preživeli Roman Kent. "Mi preživeli ne želimo, da bi naša preteklost postala prihodnost naših otrok," je med drugim povedal Kent. "Učiti moramo, da je sovraštvo vedno napačno, ljubezen pa ni nikoli napačna," je še opozoril.
Spregovoril je tudi Kazimierz Albin, rojen 1922 v Krakovu. Dejal je, da so tisti, ki jim je uspelo pobegniti s seboj odnesli dokaze o zlu, ki se je dogajalo v taborišču. "Redki so bili uspešni - le 10 odstotkov pobegov se je končalo uspešno ... To je vlivalo upanje, da bo svet izvedel za zločine," je pojasnil.
Zbrane je nagovoril tudi predsednik Svetovnega judovskega kongresa Ronald Lauder, ki je opozoril, da se bo protisemitizem razširil, če se mu ne bo nihče uprl. "Ko so celotne države polne sovraštva, protisemitizem pripelje do Auscwitza. Judi so spet napadani v Evropi, zato ker so Judi, napadena so tudi judovska podjetja in judovske sinagoge. Videti je bolj kot leto 1933 kot pa 2015," je dejal.
"Desetletja je svet poslušal laži o Izraelu ... tistem Izraelu, ki nima pravice do obstoja. Vsi smo spoznali, da ko nekdo laž izreče trikrat in se na to nihče ne odzove, potem laž postane resnica," je še dodal.
Na slovesnost potuje tudi pet slovenskih internirank
Ob današnjem mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta je predsednik DZ Milan Brglez dejal, da ta ne simbolizira le moči spomina, temveč tudi moč in pomen učenja za boljšo prihodnost. Danes obnavljamo in utrjujemo zavezanost spoštovanju človekovih pravic, različnosti, skupnemu razumevanju svobode, enakopravnosti in pravičnosti, je poudaril. Naša dolžnost je, da ta skupen potencial prenesemo na generacije, ki prihajajo. "Zgolj to bo v nas ohranilo Človeka in na zemlji človeštvo," je v govoru v državnem zboru poudaril Brglez.
Gauck: Auschwitz je del nemške identitete
V nagovoru v nemškem parlamentu, ki je obeležil 70. obletnico osvoboditve taborišča, je nemški predsednik Joachim Gauck dejal, da je Auschwitz del nemške identitete. "Spomin na holokavst ostaja prisoten pri vseh Nemcih," je dejal Gauck v spodnjem domu parlamenta. "Ni nemške identitete brez Auschwitza. Spada k zgodovini te države," je dodal.
Predsednik bundestaga Norbert Lammert pa je v nagovoru Nemce pozval, da ohranjajo spomin na dejanja nacistične Nemčije. "Zadnji rodovi niso odgovorni za grozljivo zgodovino naše države, ampak za to, kako se soočiti z njenim spominom," je dejal Lammert.
Na ponedeljkovi spominski slovesnosti pa je nemška kanclerka Angela Merkel dejala: "Ne smemo pozabiti. To dolgujemo milijonom žrtev." Obenem je dejala, da je čudovito, da danes več kot 100.000 Judov živi v Nemčiji.
Putin, ki ga ni bilo, je opozoril na dvojna merila
Komemoracije pred vrati nekdanjega taborišča se udeležujejo premieri oz. predsedniki skoraj 40 držav. Med zbranimi ne bo ruskega predsednika Vladimirja Putina. V Kremlju so pojasnili, da ni dobil uradnega vabila. Poljski organizatorji so dali vedeti, da nobena od držav ni dobila uradnega vabila.
Je pa ruski predsednik danes na ruski slovesnosti ob 70. obletnici osvoboditve koncentracijskega taborišča Auschwitz-Birkenau obsodil poskuse pisanja zgodovine na novo. Opozoril je tudi pred politiko dvojnih standardov, ki jo je po njegovi oceni mogoče videti v konfliktu na vzhodu Ukrajine. "Za temi poskusi se pogosto skriva želja, da bi skrili lastno sramoto, sramoto zaradi strahopetnosti, hinavščine in izdaje, da bi skrili tiho soudeležbo, pasivno ali aktivno, z nacisti," je dejal.
Kot najbolj pomembno nalogo mednarodne skupnosti je izpostavil to, da se zločini, kot je bil holokavst, ne smejo nikoli več zgoditi. Kot je poudaril, je po svetu še vedno najti sovražne ideje. "Še vedno smo soočeni s poskusi razdelitve družbe na podlagi sovraštva na nacionalni, rasni in verski osnovi, z zločini antisemitizma, rusofobije, agresivne nestrpnosti do drugih narodov, kultur in tradicij," je dejal. Pozval je k skupnim prizadevanjem v boju proti grožnji neonacizma in terorizma v sodobnem svetu.
Komemoracije se udeležuje tudi ameriški filmski režiser Steven Spielberg, ki je režiral film Schindlerjev seznam, ki prikazuje resnično zgodbo o vojnem dobičkarju Oskarju Schindlerju, ki mu uspe rešiti tisoč Židov iz koncentracijskega taborišča. Na prireditvi so po govorih preživelih internirancev predvajali krajši film o taborišču, ki je Spielbergovo delo.
