V Avstriji zmaga Alexandra Van der Bellna, skrajna desnica poražena

Neodvisni kandidat s podporo Zelenih Alexander Van der Bellen je tudi glede na začasne končne izide jasen zmagovalec ponovljenega drugega kroga predsedniških volitev Avstriji. Ti izidi, ki ne upoštevajo glasov po pošti, kažejo, da je Van der Bellen dobil 51,68 odstotka glasov, njegov izzivalec, svobodnjak Norbert Hofer, pa 48,32 odstotka glasov. Glasove, oddane po pošti - skupaj jih je okoli 700.000 - bodo v Avstriji prešteli v ponedeljek. In glede na napovedi bo Van der Bellen z njimi še izboljšal rezultat.

"Od začetka sem se boril in obljubljal proevropsko Avstrijo," je za avstrijsko radiotelevizijo ORF dejal 72-letni dolgoletni predsednik Zelenih. Ob tem je obljubil, da bo branil vrednote "enakosti, svobode in solidarnosti".

Njegov cilj je biti predsednik vseh, pa je Van der Bellen povedal za več drugih medijev. Kot je pojasnil, je njegov cilj, da bi ljudje sčasoma dejali: "Poglejte, to je 'naš' predsednik". Za ORF pa je povedal še, da namerava iti nasproti volivcem vseh strank, tudi svobodnjaške.

Hofer je že priznal poraz. "Alexandru Van der Bellnu čestitam za njegov uspel in vse Avstrijce pozivam, da ostanejo solidarni in sodelujejo," je v sporočilu na družbenem omrežju zapisal 45-letni Hofer, ki bi v primeru zmage postal prvi desno populistični predsednik v EU. Ob tem je Hofer tudi izrazil svojo globoko žalost.

Hofer je nato za avstrijsko radiotelevizijo ORF napovedal, da se bo čez šest let, torej leta 2022, znova potegoval za predsedniški položaj. "Predsedniške volitve bodo ponovno in takrat bom znova kandidiral. Zavezan sem svojim volivcem," je dejal. Ob tem je tudi povedal, da zaradi izida volitev ni jezen. "Nisem jezen, v demokraciji ima volivec vedno prav," je dejal.

Če bo Bellenova zmaga potrjena tudi po uradnem štetju, bodo to zagotovo pozdravile vodilne sile v EU. Morda to kaže tudi, kako se spreminja razpoloženje v Evropi. Volitve drugo leto čakajo tudi Francijo, Nizozemsko in Nemčijo, kjer pridobivajo desne stranke, ki močno nasprotujejo migrantskemu valu.

Njegov zaščitni znak je počasnost

72-letni sin priseljencev je odločen zagovornik večkulturne, strpne Evrope, z zmago v današnjem ponovljenem drugem krogu pa bo prvi zeleni predsednik kake države.

Van der Bellen, strasten kadilec, sicer nikoli ni veljal za velikega volilnega borca, saj naj bi mu bili stiki z navadnimi državljani bolj kot ne mučni. Poleg tega je počasnost že več desetletij njegov zaščitni znak. A hkrati deluje zelo razumno in je previden pri izbiri besed.

Za Van der Bellna je EU iz gospodarskih in političnih razlogov nepogrešljiva. Kot poudarja, je od EU odvisnih več deset tisoč delovnih mest v industriji ali turizmu, sam pa bo kot predsednik države storil vse za to, da bo Avstrijo vodila proevropska vlada. Ko gre za begunsko krizo, pa Van der Bellen poudarja, da je treba, dokler na Bližnjem vzhodu traja vojno stanje, na tem področju okrepiti prizadevanja na ravni EU in biti solidaren.

Zakaj ponovitev volitev?

V prvotnem drugem krogu volitev 22. maja je zmagal Van der Bellen, a je bil rezultat izredno tesen in zmagovalca so odločile šele glasovnice, ki so prispele po pošti. Van der Bellnova prednost pred Hoferjem je bila na koncu manj kot 31.000 glasov.

Po pritožbi svobodnjakov je avstrijsko ustavno sodišče zaradi napak pri štetju glasovnic, poslanih po pošti, drugi krog razveljavilo. Avstrijski parlament je julija kot datum ponovljenih volitev potrdil 2. oktober.

A nato je prišlo do zapletov z ovojnicami za glasovanje po pošti, zaradi česar so nato volitve preložili na današnji dan. Volitve so se tako, upoštevaje prvi krog 24. aprila, raztegnile na slabih osem mesecev, sama kampanja pa na skoraj leto dni.

Na volišča je bilo pozvanih slabih 6,4 milijona Avstrijcev, pri čemer jih je za 0,18 odstotka več kot v prvem in prvotnem drugem krogu volitev. Notranje ministrstvo je v volilne imenike vpisalo novih 11.508 mladih volivcev, ki so v vmesnem obdobju dopolnili 16 let in s tem dobili volilno pravico.

Pri odločanju sta, kot menijo poznavalci, za razliko od razveljavljenega majskega drugega kroga volitev nanje gotovo vplivala odločitev britanskih volivcev za brexit in izvolitev Donalda Trumpa za predsednika ZDA. Dogodka sta presenetila svetovno javnost in verjetno tudi volivce v Avstriji, v katero je danes oči upirala celotna Evropa.