Balkanski in irski znanstveniki izdelujejo največji dron na svetu, namenjen bo mirovnim misijam na morju

Znanstveniki fakultete elektrotehnike in računalništva iz Zagreba, univerze v Dubrovniku, elektrotehnične fakultete v Sarajevu in univerze v Limercku na Irskem v okviru Natovega programa Znanost za mir in varnost pripravljajo skupni projekt Morus. Gre za izdelavo največjega tovrstnega robotskega sistema na svetu, ki bo sestavljen iz brepilotnega zračnega in brezpilotnega podmorskega plovila, poroča Al Jazeera.

Zveza Nato bo prispevala 350.000 evrov

Namen drona je opravljanje mirovnih misij na morju, je pojasnil vodja projekta profesor iz Zagreba Stjepan Bogdan.  Da gre za velik projekt, kaže dejstvo, da bo zanj samo Nato prispeval več kot 350.000 evrov.

Za nadzor meja, vodnega habitata, vetrnih elektrarn ...  

Vloga končnega izdelka je sicer raznolika, med drugim pa bi ga lahko uporabljali za opazovanje podvodnega habitata, nadzor naftnih ploščadi ali vetrnih elektrarn, morskih meja,  pregledovanje morskega dna, iskanje neeksplodiranih sredstev in nadzor gozdnih požarov ob obali in na otokih.

Načrt predvideva, da bi robotski sistem nato tudi komercializirali in ga začeli proizvajati v državah, ki sicer sodelujejo pri projektu, je dodal Bogdan.

Čeprav Morus delno financira Nato, znanstveniki poudarjajo, da gre za civilni projekt in da se končni izdelek v nobenem primeru ne bo uporabljal v vojaške namene.

"Pri projektu sodelujejo le znanstveniki civilnega sektorja in civilnih inštitucij. Program Znanstveniki za mir in varnost financira le tiste projekte, ki služijo civilni družbi, poleg Morusa podpirajo niz drugih projektov na svetu, katerih namen je izboljšanje življenja in dobrobit družbe v miru," je še pojasnil Bogdan.

Čeprav ima termin dron negativen predznak, predvsem zaradi uporabe v vojaške namene, pa profesor opozarja, da je bilo v zadnji letih razvitih precej aplikacij, v katerih se brezpilotni sistemi uporabljajo v civilni družbi, in sicer od geodetskih in areholoških snemanj do nadzora prometa, iskanja pogrešanih oseb na težko dostopnih krajih.

Znanstveniki so prepričani, da bo plod njihovega dela privarčeval na številnih področjih, predvsem pa olajšal delo v primerih, ko gre za misije na morju.

Bogdan je spomnil, da se mirnodobne misije na morju trenutno opravljajo na načine, ki zahtevajo znatne človeške in materialne resurse. "Recimo, če je treba raziskati kakšno nepredvideno situacijo v podvodnem habitatu, kot je denimo hudo onesnaženje, se posadka z nekaj član s čolnom pripelje na kraj, pripravi plovilo, ga spusti v morje in čaka, da opravi svojo nalogo – posname kraj dogodka in vzame vzorce. Potom ga izvlečejo iz morja in se s pridobljenimi podatki vrnejo nazaj na obalo," oriše Bodgan.

Minimalen človeški vložek 

Sistem razvijajo na način, da bo potreben minimalen vložek oziroma delovanje človeka. Tudi zgoraj opisan primer bi lahko v celoti opravil dron. Človeška posadka bo na obali podmorsko plovilo priključila na zračno vozilo, ki bo nato plovilo odpeljalo do kritične točke, ga tam spustilo v morje in se nato vrnilo v bazo oziroma postojanko. Po končanem delu bi zračno vozilo iz morja dvignilo podmorsko plovilo in ga prepeljalo v bazo.

"Človeška vloga bo le daljinsko opazovanje sistema iz baze na obali in intervencija v primeru nepredvidenih okoliščin," dodaja profesor, intervencije pa bodo mogoče v zelo kratkem času.

Vsa komunikacija prek brezžičnega interneta 

Vodja irskega tima Edin Omerdić je povedal, da bo vsa komunikacija med zračnim vozilom in podmorskim plovilom ter med celotnim sistemom in nadzora na obali potekala po brezičnem internetu, kakovost zveze pa ne bi smela biti odvisna ne od razdalje ne od vremenskih pojavov.

Brezpilotno zračno vozilo bo lahko nosilo težo do 50 kilogramov, njegova skupna, torej z lastno težo, pa bo 75 kilogramov. Zato bodo za pogon uporabili bencinske motorje, ki omogočajo večjo nosilnost pa tudi daljši let. Baterije, ki so trenutno na trgu, namreč omogočajo letenje le med 20 in 30 minut, novi dron pa bo lahko letel do ene ure.