Barroso: Evropa bo brez bančne unije razpadla
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je prepričan, da se mora Evropa pomakniti naprej ali pa ji grozi razpad. Po njegovem mnenju je dogovor o bančni uniji mogoče doseči do prihodnjega leta in brez sprememb evropskih pogodb.
Vseh 27 članic EU bi moralo svoje velike banke podvreči evropskemu nadzornemu organu, o evropski bančni uniji pa bi se lahko dogovorili do prihodnjega leta, je v pogovoru za britanski časnik Financial Times dejal predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso. Ta se pri tem sooča z nasprotovanji tako iz Londona kot tudi iz Berlina.
Barroso je v pogovoru za časnik poudaril, da Evropa potrebuje "zelo velik korak" v smeri globlje integracije, če želi dokazati, da se je iz krize kar koli naučila. Njegov načrt sicer vključuje evropsko shemo garancij za bančne vloge in rešilni sklad, ki bi ga polnile dajatve finančnih institucij.
Predsednik Evropske komisije ob tem izpostavlja, da so pogoji sedaj bolj naklonjeni takšnemu povezovanju, kot so bili še pred nekaj tedni. "V evropskih članicah je zdaj zavedanje o potrebi po nadaljnji integraciji veliko bolj jasno. To je ena od lekcij krize," je izpostavil.
Barroso je ob tem prepričan, da je dogovor o bančni uniji mogoče doseči do prihodnjega leta in brez sprememb evropskih pogodb. Slednjemu nasprotuje predvsem Berlin. Barroso je sicer v pogovoru uporabil večkrat izraženo stališče nemške kanclerke Angele Merkel, da je treba spremembe uvajati postopno. "A zdaj potrebujemo zelo velik korak. Evropa se mora pomakniti naprej ali pa ji grozi razpad," je opozoril.
Velike nasprotnike evropski bančni uniji lahko Barroso najde predvsem v Londonu. Britanski premier George Osborne je namreč že poudaril, da njegova država ne bo članica nobene bančne unije, ki bi njene davkoplačevalce zavezala k dokapitalizaciji evropskih bank ali bi velike britanske banke podvrgla nadzoru evropskega regulatorja.
Veliki Britaniji bi morali omogočiti, da sodelovanje zavrne, vsaj dokler ne onemogoča povezovanja drugih držav, je glede tega dejal Barroso. To bi sicer lahko poglobilo osamitev države znotraj EU, zato tak korak ni njegova želja, a nujno je predvsem zagotoviti, da Velika Britanija ostane članica sedemindvajseterice.
Sicer pa bančna unija po besedah prvega moža komisije ni nadomestilo za reševanje trenutnih težav evropskih držav. Glede odločitve evroskupine za pomoč Španiji je dejal, da gre za dokaz, da lahko EU tudi na kratek rok odločno ukrepa. Dodal pa je še, da je španskega premierja Mariana Rajoya v telefonskem pogovoru prejšnji teden tudi sam pozval, naj zaprosi za evropsko pomoč.
Povezani članki
Glasuj
Sodobno suzenjstvo, nic drugega.
Kakšne neumnosti je klatil za Marx, Kradelj pa še večje!
Barosso naj kaj zacne pri sebi ! Pijavka umazana. Tip dobi 22 000€ NETO na mesec plus raznorazne ugodnosti ter ne placuje davke ! Preverjeno ! Kdo bo to zivino nafutru !
Pred leti je bilo pivo 180 sit, danes je 2€. 180 sit = cca. 0,7€.
Tista da se banke zavzemajo za rešitev krize, da se vrhovni v Bruslju zavzemajo za konec krize... živo metanje peska v oči. Kako bi si banke zavzemale za konec krize če zapirajo dotok svežega kapitala in dvigajo obrestne mere iz meseca v mesec? Ni logike.
ČE bi bil bankam interes končati krizo bi spustili obrestne mere in spet pognali gospodarstvo s svežim prilivom denarja s krediti ki bi jih države zmogle odplačati. Poleg vsega bi sse dopustilo ali odpisalo nekaj starih dolgov da bi države nekako normalno zadihale. Ampak ni jim v interes da se odplačajo dolgovi. POtem izgubijo nadzor nad pretokom denarja, zgubi se njihova kontrola nad valutami in posledično izgubijo nadzor nad državami. Realnost je popolnoma drugačna, poplnoma nasprotno od zgoraj naštetega. Krediti se dražijo iz dneva v dan, najemajo se krediti da se krijejo stari dolga je pa iz dneva v dan več ker se obresti dvigajo čedalje višje da presegajo glavnico. Državo se počasi zaduši dokler ne pride do kolapsa gospodarstva.
Drugače pa bodimo pripravljeni na to da ko evro pade bo prišlo zaradi našega slabega gospodarskega stanje spet do hiperinflacije ko bo denar manj vreden kot je pa papir na katerega je natisnjen. Tega me je strah da bo prišlo do tega. BIlokatero pot bomo šli bomo nasrkali mi. Ena pot je ta da EU s evrom obstane, ampak bomo mogli spet dajati denar za rečevanje evra tudi mi čeprav ne vemo od kod bo vlada še vzela (no ja, vemo od kod s pomočjo davkov in trošarin), druga pa je padec evra in ponovno na tolar ki ne bo vreden praktično nič.







