Ameriški predsednik Donald Trump naj bi si "izvršni čas" vzel vsak dan med osmo zjutraj in enajsto dopoldne. V tem času naj bi posedal pred televizijami, tvital in telefoniral prijateljem, šele nato pa naj bi se odpravil v Ovalno pisarno, kjer ponavadi ostane do pete ali šeste ure popoldne. Po zaključku delovnega dne naj bi se nato Trump ponovno umaknil v svojo spalnico v Beli hiši, naročil hamburgerje in dietno kokakolo ter vzel v roke daljinski upravljalnik za televizijo in pametni telefon.
"To je naravnost noro. Predsednik neutrudno dela za ameriški narod. Saj sami poročate, da potrebuje le nekaj ur spanja, sicer pa da dela vsak dan od zgodnjega jutra do poznega večera," je na vprašanje o t. i. izvršnem času odgovoril namestnik tiskovne predstavnice Bele hiše Hogan Gidley in dodal, da rezultati govorijo sami zase.
"Rekordni dosežki, zabeleženi v rekordnem času in ob 90-odstotnem negativnem medijskem pokrivanju, z nasprotnimi vetrovi zgodbic o dvorskih intrigah, tabloidnim smetjem. Kljub temu je sposoben doseči, kar je dosegel, v tako kratkem času. Predsednik večino jutra porabi za pogovore s člani kabineta, s šefom kabineta, kliče kongresnike in senatorje," je zagotovil.
Na vprašanje, zakaj je Trump pred dnevi začutil potrebo, da se na Twitterju označi za "stabilnega genija", pa je Gidley odgovoril, da je to storil zaradi medijskih napadov. "Ko ga večina medijev označuje kot nestabilnega in butastega, čeprav dosežki govorijo drugače, potem odgovori s tem, kar je. To je, da je genialen ne le v svetu posla, ampak tudi kot političen taktik in kot predsednik," je zagotovil Gidley.
"Ljudje, ki so okrog njega, nenehno govorijo, kako neverjeten je. Sam sem ga večkrat srečal. Je zelo bister, delaven kot konj in enako zahteva tudi od osebja," je še dejal namestnik tiskovne predstavnice Bele hiše.
Preiskovalci ruske afere naj bi zaslišali predsednika Trumpa
Posebni tožilec Robert Mueller, ki preiskuje rusko vpletanje v ameriške volitve, je decembra lani obvestil odvetnike predsednika ZDA Donalda Trumpa, da ga bodo verjetno morali kmalu zaslišati. Trenutno naj bi potekala pogajanja o tem, kako bo to zaslišanje potekalo.
Trumpovi odvetniki si ne želijo, da bi Muellerjeva ekipa zaslišala predsednika pod prisego, ker se bojijo, da se bo preveč razgovoril ali povedal kaj takšnega, kar bi lahko tožilci kasneje interpretirali kot laganje pod prisego. Zato so po poročanju ameriških medijev Muellerju med drugim predlagali, da od Trumpa vzame le pisno izjavo, v kateri bi predsednik zatrdil, da ni imel nič z Rusi.
Trump si želi, da bi se preiskava hitro končala, in vztrajno ponavlja, da gre za izmišljene obtožbe demokratov, ki ne znajo sprejeti poraza. A njegovo vztrajno ponavljanje, da je nedolžen in da ni sodeloval z Rusi med kampanjo proti demokratski predsedniški kandidatki Hillary Clinton, ter vse drugo, kar je v zvezi s preiskavo storil doslej, krepi mnenje, da nekaj skriva.
Sedaj že nekdanji Trumpov tesen sodelavec Steve Bannon je piscu eksplozivne knjige Ogenj in bes Michaelu Wolffu zaupal, da se Muellerjeva preiskava osredotoča tudi na pranje denarja, zaradi česar sta med drugim v težavah Trumpov sin Donald mlajši in zet Jared Kushner.
Bannon je že lani ocenil, da je bila Trumpova odpustitev direktorja FBI Jamesa Comeyja kronska napaka, saj je preiskavo ruske afere prevzel Mueller, ki ima širša pooblastila. Mueller lahko namreč preiskavo ruske afere razširi tudi na druga kazniva dejanja, ki jih odkrije "spotoma", tudi če ta niso neposredno povezana z ruskim vpletanjem v volitve.
O tem, kakšno minsko polje je zaslišanje predsednikov pod prisego, se je prepričal nekdanji predsednik ZDA Bill Clinton, ki je v preiskavi posebnega tožilca Kena Starra o zemljiških poslih v Arkansasu pod prisego zanikal, da bi imel razmerje s pripravnico Monico Lewinsky, kar se je kasneje izkazalo za laž. Republikanci so to izkoristili za sicer neuspešen postopek njegove odstavitve.
Pravni strokovnjaki, ki niso politično opredeljeni za Trumpa, menijo, da bi bilo za predsednika najbolje, da se pogovoru s tožilci izogne oziroma se sklicuje na peti amandma k ustavi, ki ga ščiti pred tem, da bi se sam inkriminiral. Nekdanji tožilec v aferi Watergate Nick Akerman meni, da razen političnih ni nobenega pametnega razloga, da bi se pustil Trump zaslišati pod prisego.
KOMENTARJI (38)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.