Pomanjkanje spanje je lahko odločujoč dejavnik pri prometnih nesrečah. To je znano že nekaj časa. Študije so pokazale, da se sedem odstotkov vseh nesreč, 13 odstotkov tistih, kjer morajo udeleženci v bolnišnico, in med 16 in 21 odstotkov nesreč, ki se končajo s smrtnimi žrtvami, zgodi, ker je voznik zaspan.
V Združenih državah pa so šli še korak dlje. Z obsežno raziskavo so ugotavljali, kako se možnost za nesrečo stopnjuje v povezavi z upadanjem ur spanja. Rezultate so objavili te dni.
Manj kot človek spi, večja je nevarnost, da povzroči nesrečo
Iz ugotovitev je očitno: manj kot človek spi, bolj je nevaren v prometu. Tisti, ki so v zadnjih 24 urah spali manj kot štiri ure, so povzročili kar 11,5-krat toliko nesreč kot tisti, ki so spali sedem ur in več. Če so spali od štiri do pet ur, je bila možnost, da se jim zgodi nesreča, 4,3-krat večja. Pri tistih, ki so spali med pet in šest ur, je bila 1,9-krat večja in pri tistih, ki so spali med šest in sedem ur 1,3-krat večja kot pri voznikih, ki so v zadnjih 24 urah spali najmanj sedem ur.
V nadaljevanju so upoštevali tudi, da vsi ne potrebujemo enake količine spanja. Tudi v tem primeru pa se je izkazalo, da enačba manj spanja je več nesreč drži. Tako so bile osebe, ki so zase trdile, da ponavadi spijo le med štiri in pet ur, vpletene v 5,4-krat toliko nesreč kot tisti, ki spijo najmanj sedem ur.
Kaj pa pomanjkanje spanja? Vsaka ura šteje. Ugotovili so namreč, da imajo vozniki, ki spijo le uro do dve manj kot običajno, 1,3-krat večjo možnost, da bodo povzročili nesrečo, kot sicer. To se stopnjuje, tako da se pri voznikih, ki so jim zmanjkale štiri ure spanja ali več, tveganje za nesrečo poveča za več kot desetkrat.
Zdrav odrasli bi moral spati vsaj sedem ur na dan
Po priporočilih strokovnjakov bi morali zdravi odrasli spati najmanj sedem ur. Pomanjkanje spanja, še ugotavljajo, je primerljivo s prekomernim pitjem, tisti, ki v 24 urah spijo zgolj dve uri ali celo manj, pa za volan po ugotovitvah ameriškega Nacionalnega sklada za spanje (National Sleep Foundation) sploh ne bi smeli sesti. Nevarni so namreč ravno tako kot popolnoma pijani vozniki.
Prespimo kar tretjino svojega življenja. V spanju se naše telo in um regenerirata in pripravita na nove izzive, dobro spanje pa je eden izmed treh stebrov dobrega zdravja, skupaj z uravnoteženo prehrano in redno telesno aktivnostjo. Spanje je potrebno za normalno delovanje našega živčevja. Negativne učinke ima že ena neprespana noč, posledice so motnje razpoloženja, slabša pozornost, nezbranost, počasnejši odzivi, slabši priklic in pomnjenje. V sodobni družbi ima težave s spanjem kar tretjina, če ne celo več ljudi.
Ob težavah s spanjem si do neke mere lahko pomagamo tudi sami. Svetovna zveza za medicino spanja (WASM) je sestavila 10 zapovedi dobrega spanja, ki nam omogočajo, da se zbudimo spočiti in pripravljeni na nove izzive. Predvsem si moramo zagotoviti dovolj nočnega spanja, ki naj bo neprekinjeno.
1. Vedno hodite spat ob isti uri in tudi vstajajte ob isti uri.
2. Če imate navado zadremati čez dan, naj tak počitek ne traja dlje od 45 minut.
3. Izogibajte se pitju večjih količin alkoholnih pijač vsaj štiri ure pred spanjem in ne kadite.
4. Izogibajte se kofeinu šest ur pred spanjem. Vsebujejo ga kava, pravi čaj in številne poživljajoče pijače, pa tudi čokolada.
5. Izogibajte se mastni, pekoči ali sladki hrani štiri ure pred spanjem. Dovoljen je lahek obrok pred spanjem.
6. Redno se ukvarjajte s telovadbo, vendar ne tik pred spanjem.
7. Uporabljajte udobno posteljnino.
8. Ugotovite, katera je najbolj prijetna temperatura spanja za vas in spalnico vedno dobro prezračite.
9. Ugasnite vse moteče zvoke in zatemnite sobo najbolj, kar je možno.
10. Posteljo namenite samo spanju in spolnosti. Ne uporabljajte je kot pisarno, delavnico ali telovadnico.
KOMENTARJI (10)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.