Ko ljudi vidimo le skozi objektiv

Doneče ploskanje, pomešano z navdušenim kričanjem ljudi, ki so poskočili s svojih sedežev, je razbilo običajno tiho in umirjeno razpoloženje v knjigarni Barnes&Noble. Ko je več sto posameznikov v usklajenem valu dvignilo mobilne telefone in so iz tega gozda podaljškov človeških dlani zaškrtali zvoki mobilnih fotoaparatov, bi naključni obiskovalec knjigarne utegnil pomisliti, da se je znašel v častitljivi prisotnosti razvpitega najstniškega idola ali legendarne hollywoodske zvezde. A za mnoge je bil mladenič, ki je malce v zadregi mahal z odra, neskončno bolj zanimiv in vreden občudovanja kot katerikoli zvezdnik. Brandon Stanton, fotograf, ki je ustvaril fotografski blog Humans of New York, je predstavil svojo novo knjigo.

Njegov blog je fenomen. Na Facebooku ga spremlja 15,5 milijona ljudi, na Instagramu še skoraj štirje milijoni. Med tistimi, ki so pod njegove fotografije in kratke zgodbe napisali komentarje, so Barack Obama, Hillary Clinton in drugi. Z nekaj fotografijami in citatom učenca ter ravnateljice šole v enem najrevnejših in najnevarejših predelov New Yorka, je Stanton sposoben tako ganiti sledilce, da so namesto želenih 100.000 dolarjev pomoči zbrali več kot milijon. Združeni narodi so ga prosili, da odide v Pakistan, Iran, Irak, južni Sudan in na druga pogosto pozabljena ter slabo razumljena območja ter piše o tem, kar najbolje zna – o ljudeh, njihovih zgodbah in njihovih usodah. Mnogi menijo, da bi moral dobiti Pulitzerjevo nagrado ali pa Nobelovo nagrado za mir. Morda kar obe.

Vsi imamo v sebi zgodbo

"Ko pristopim k nekomu na ulici, me vedno zanima, kaj mi lahko pove samo ta človek. Nekaj osebnega. Ne filozofija, ne tiste puhlice, ki jih vsi radi ponavljamo. Zanima me vpogled v posameznikovo življenje," je razlagal na pogovoru nad newyorškim Union Squareom. Odkar je prišel v New York s fotoaparatom in nejasno predstavo o tem, kam bo z njim počel, je na ulicah velemesta fotografiral in izprašal 10.000 ljudi. Svojo kariero je zdaj 31-letnik sicer začel v finančni industriji, toda, ko je službo izgubil, je zapustil Chicago in se zavedel, da enostavno mora fotografirati. "Bil sem obseden," pravi in priloži nasvet vsem, ki v sebi pestujejo strast in nejasno zamisel, pa ne vedo natanko, kako naprej. "Samo naredite to, vsaj poiskusite. Če bi jaz čakal, da bom v glavi dodelal zamisel o fotografskem blogu, bi še danes čakal in bloga ne bi bilo. Tako pa se je moja strast do fotografiranja ljudi na ulicah razvijala in iz tega je spontano nastal in se razvija tudi moj blog," pravi Stanton. Ki je blogu dodal še knjižno uspešnico.

Fotografije je sprva opremil s kratkimi citati, stavkom ali dvema, zdaj iz tega nastajajo zgodbe. Za vsakim kratkim skokom v življenje tujca na fotografiji, se skriva vsaj 45 minutni pogovor. Kdor je vsaj pokukal v Humans of New York, pa se takoj vpraša: kako Brandonu Stantonu uspe, da mu naključni sogovorniki, ki jih ustavi na ulicah, zaupajo intimne, pretresljive, radostne detajle, svoja upanja, svojo preteklost, vesele ali tragične zgodbe svojih življenj? In to v urbanem mravljišču, kjer nestrpno hitimo drug mimo drugega, brezbrižno gledamo drug mimo drugega in kjer je prijaznost najpogosteje dobro naučeni del posla. "Vsakdo ima zgodbo," pravi Brandon.

Ponudbe ga ne premamijo

Toda, kako do nje? Z vljudnimi in na videz preprostimo vprašanji, kot so, kdaj ste bili najbolj srečni, kaj najbolj obžalujete in podobno. Pogosto takšen začetek pripelje do kratkih zapisov pod fotografijami, zaradi katerih imajo sledilci bloga solze v očeh. "Zaradi tebe sem se pripeljala iz Connecticuta. To, kar počneš, da nas vsak dan spomniš, da smo vsi ljudje, da za svojo fasado nosimo zgodbo, da smo mnogo več, kot je videti na prvi pogled, to je danes neprecenljivo in redko," je s tresočim glasom sporočila urejena dama in tako bolj ali manj povzela razpoloženje občinstva v newyorški knjigarni.

Takšne besede, pravi Stanton, pomenijo več kot to, da ima njegov blog privržence tudi med najmočnejšimi svetovnimi politiki. "Kdo ve, od katerega političnega svetovalca je prišla zamisel," se odzove na pohvale o tem, da njegove fotografije na Facebooku komentirajo vplivneži. Kljub izjemni priljubljenosti in slavi se vsaj zdi, da želi Brandon Stanton še naprej početi to, po kar je prišel v New York. Fotografirati ljudi, predstavljati njihove zgodbe ter tako pokazati na mavrico usod, tegob, veselja, živjensko pomembnih ali trivialnih izsekov iz življenja posameznikov, ki pa v površnosti odnosov ostajajo skriti. Zato je že zavrnil povabilo prestižne modne hiše za sodelovanje in ne mara pokroviteljev, ki bi lahko vplivali na njegovo delo. Nič pa nima proti temu, da po svetu nastajajo novi in novi blogi Humans of....“Skoraj vsako mesto že ima enega,“se smeji. Morda je v sodobnem svetu prav to edini način, da se spomnimo, kako vznemirljivo je prodreti skozi zunanjost, status in puhlice, ki nas določajo in predstavljajo svetu. In kako lepo je biti človek z vsem, kar sodi zraven.