Da Sanaderju, ne rokometu

Premier Borut Pahor je izrazil prepričanje, da bi bilo koristno, da se s predsednikom hrvaške vlade Ivom Sanaderjem čim prej srečata glede reševanja vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško, vendar pa ne na rokometni tekmi, na katero ga namerava povabiti hrvaški premier.

"Navijaško vzdušje na športni prireditvi ni primeren kraj, in zato tega vabila premiera Sanaderja ne morem sprejeti," je po srečanju s predstavniki kmetijstva v Ljubljani povedal premier glede napovedi o Sanaderjevem vabilu na ogled rokometne tekme na svetovnem prvenstvu na Hrvaškem.

Kot dodaten razlog, zakaj ne more sprejeti tega vabila, Pahor navaja dejstvo, da je nedavno Hrvaško obiskal predsednik Slovenije Danilo Türk in da mora hrvaška stran to dejstvo upoštevati.

Se je pa Pahor še vedno pripravljen srečati s Sanaderjem. "Kraj in čas tega srečanja bova poskušala dogovoriti prek diplomatskih poti," je povedal predsednik vlade, ki obenem predlaga, da bi bila na tem sestanku prisotna tudi zunanja ministra obeh držav.

Na zunanjem ministrstvu sicer po Pahorjevih besedah nastaja strategija nadaljnjega urejanja odnosov med Hrvaško in Slovenijo s posebnim poudarkom na meji. Ko bo ta deklaracija pripravljena dovolj dobro, da bo predmet pogovorov s predsedniki strank in kasneje tudi v DZ, bo dana v presojo, da se bodo odločili, kdaj je pravi čas, da jo DZ tudi sprejme.

Ob vsem tem je Pahor znova poudaril, da je vlada mnenja, da je ratifikacija pristopnega protokola Hrvaške v Nato v nacionalnem interesu. "Sedaj potrebujemo dodatno okrepitev naše verodostojnosti v mednarodni skupnosti," je dejal in poudaril, da se je po decembrski slovenski blokadi pristopanja Hrvaške EU povečala senzibilnost mednarodne skupnosti.

"Evropski komisar Olli Rehn je z Marttijem Ahtisaarijem govoril o tem, ali bi bil na voljo za vodenje višje ekspertne skupine, ki naj bi pomagala pri reševanju vprašanja meje med Slovenijo in Hrvaško," je v Bruslju povedala Rehnova tiskovna predstavnica Krisztina Nagy, ki ni želela potrditi ali razkriti drugih dveh imen, ki se v tem okviru omenjata v slovenskih medijih – ime francoskega pravnika Roberta Badinterja in ime pravne izvedenke. Potrdila pa je vse, kar je o sestanku povedal Rehn.

"Kar je zdaj pomembno, je to, da ne postavimo 'voza pred konja'," je poudarila Nagyjeva. "Prvi korak za zagon morebitne evropske pomoči je, da se obe državi strinjata glede pogojev za takšno pomoč, s katero bi rešili vprašanje meje in omogočili napredek v pristopnih pogajanjih," je pojasnila.

O preostalih morebitnih članih te skupine je prezgodaj govoriti. "Prezgodaj je razpravljati o imenih. Če se pogoji za takšno pomoč uresničijo, potem bo prišel čas za razpravo o članih skupine," je dejala.

Tiskovna predstavnica ni želela komentirati dejstva, da so informacije pricurljale v slovenske medije kljub temu, da je komisar Rehn v četrtek jasno poudaril, da je zdaj čas za "tiho diplomacijo". "Nobenega posebnega komentarja na to nimam. O tem zdaj poteka notranja razprava v obeh državah," je dodala.

Na vprašanje, kdo naj bi dal Ahtisaariju mandat, je Nagyjeva odgovorila, da je to odvisno od obeh držav, ki morata sedaj premisliti, ali sta "odprti za takšno evropsko pomoč".

Vprašanje meje je dvostransko vprašanje, ki pa je postalo evropski problem, je še enkrat ponovila.

"Evropska komisija ni spremenila svojega stališča: rešitev dvostranskega vprašanja ni predpogoj za vstop Hrvaške v EU," je še poudarila.

Kot smo že včeraj poročali, naj bi Rehn predlagal, da v mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško posreduje tričlanski svet mediatorjev. Rešitev za sporno mejno vprašanje naj bi dobili še pred vstopom Hrvaške v Evropsko unijo, Ljubljana pa tudi podpira, da bi pred hrvaškim članstvom oba parlamenta potrdila sporazum o posredovanju tretjega. Eden izmed predlogov naj bi bil prav ustanovitev tričlanskega mediatorskega sveta, ki bi pomagal dokončno zarisati mejo med Slovenijo in Hrvaško.

Starman predlaga zaprto konferenco

Danijel Starman, odvetnik Joška Jorasa, je sicer na novinarski konferenci, na kateri je sodeloval tudi Zavod 25. junij, dejal, da so Rehnu ob nenapovedanem obisku napisali pismo, v katerem so izrazili svoja stališča v zvezi z rešitvijo glede meje med državama. "Hrvaška ima namreč okupiranega zelo veliko slovenskega ozemlja – 1480 hektarjev. Nakazali pa smo tudi možnost hitre deblokade hrvaškega približevanja s tem, da bi prišlo do mednarodne zaprte konference o mejnih sporih Hrvaške z vsemi sosedi," je še dejal.

Hrvaška pozdravlja pobudo

Tako hrvaški premier Ivo Sanader kot tudi predsednik Stipe Mesić sta pozdravila pobudo Bruslja glede reševanja odprtih vprašanj.

Mesić je pri tem ocenil, da bi posredovanje uglednih strokovnjakov iz tujine, ki bi ob tesnem sodelovanju predstavnikov obeh držav preiskali in priporočili najboljše načine za urejanje omenjenih problemov, pomagalo k premagovanju sedanjega zastoja, ki ni v interesu ne Hrvaške ne Slovenije, potencialno pa lahko dolgoročno poslabša odnose med državama.

Mesić tako pričakuje, da bo z začetkom dela mednarodne strokovne skupine odpravljena slovenska blokada hrvaških pogajanj z EU. "Hrvaški predsednik tudi ob tej priložnosti potrjuje polno zaupanje v mednarodne institucije, kot sta Meddržavno sodišče v Haagu in Mednarodno sodišče za pravo morja v Hamburgu, ter pripravljenost za urejanje dvostranskih vprašanja s katero koli državo na temelju mednarodnih konvencij, ki jih je Hrvaška podpisala."

'Hrvaška ne more čakati'

Predsednica hrvaškega nacionalnega odbora za spremljanje pogajanj z EU Vesna Pusić pa je dejala, da bo zaželeno, da se Ljubljana in Zagreb najprej dogovorita o načinu reševanje obmejnega vprašanja, nato pa bi Slovenija umaknila blokado hrvaških pogajanj z EU. Kot je dodala, naj v tem primeru ne bi postavljali roka za rešitev spora.

"Zaželeno je, da ustvarimo stanje, ko bo dogovorjeno glede načina urejanja, roke pa bi pustili odprte, lahko traja tri ali štiri leta. Nekatere države so še desetletja potem, ko so postale članice, urejale podobna vprašanja," je izjavila Pusićeva.

"Če bi vztrajali pri tem, da se omenjeni spor uredi, ne pa zgolj doseže dogovor o načinu reševanje, potem pa ni veliko možnosti razen mednarodnega sodišča. To ne bo tako hitro, pomenilo pa bo prestavljanje našega vstopa v EU za nedoločen čas," je še povedala Pusićeva.

Tudi ona je podprla evropsko prizadevanje, ki ga je predstavil komisar Rehn, sicer pa je poudarila, da "Hrvaška ne more čakati". Ocenila, je da EU nima instrumentov za rešitev spora, ker se je prvič srečala s tovrstnim problemom.

Na sestanku nacionalnega odbora so se dogovorili tudi glede pobude za sprožitev postopka za spremembe ustave, ki so nujne za polnopravno članstvo v EU.