Po poročanju hrvaškega Novega lista bi Hrvaški na pot pri vstopanju lahko stopila tudi Danska. Razlog naj bi bila ustavitev obratovanja danske tovarne kamene volne Rockwool v Pićnu, zaradi česar je danski veleposlanik v Zagrebu že poslal pismo svojim kolegom iz držav članic v hrvaški prestolnici, še piše reški časnik, ki se sklicuje na kroge blizu vladi. Če tovarna v Istri ne bo dobila dovoljenja za obratovanje, naj bi Danska tako že zagrozila, da bo našla način za ustavitev pristopnih pogajanj Hrvaške z EU. Kopijo omenjenega pisma naj bi po poročanju Novega lista imeli tudi na hrvaškem zunanjem ministrstvu, o vsebini pa baje že potekajo posveti.
Polom danske investicije v Istri bodo v državah EU lahko dojeli kot sporočilo, da je Hrvaška nevarna za vlaganja in da je slab partner EU, Novi list povzema zaskrbljenost v Zagrebu. Dodaja še, da v tovarni Rockwool niso vedeli za pismo danskega veleposlanika.
Diplomatski spopad z Dansko, ki bo neizogiben, če bo Koebenhavn blokiral hrvaška pogajanja z EU, bo prišel v najslabšem času za Zagreb. Potem ko je Slovenija blokirala deset pogajalskih poglavij zaradi meje in po napovedi Nizozemske, da bo ustavila Hrvaško zaradi nesodelovanja s haaškim sodiščem, bi Danska zaradi zaščite svoje investicije v podjetju Rockwool lahko postala tretja država, ki bi upočasnila hrvaško vključitev v EU, sklene Novi list.
Sanader: 10 argumentov, zakaj je treba na sodišče
Hrvaški premier Ivo Sanader je medtem predstavil deset argumentov, zakaj je treba slovensko-hrvaški spor urediti na Meddržavnem sodišču v Haagu, pa danes piše Jutarnji list. Večino argumentov je Sanader sicer že večkrat ponovil.
"Poskus Slovenije, da uporabi pristopna pogajanja za urejanje obmejnega vprašanja, spodkopava temeljna načela EU – vladavino prava, solidarnost in strpnost," je tako eden izmed argumentov, ki ga navaja časnik. Dodaja, da je slovenska blokada brez primere v pristopnih pogajanjih, ker so številne države vstopile v EU, ne da bi uredile obmejna vprašanja z državami članicami.
"Slovenska blokada, ki so jo utemeljili zgolj na odprtem bilateralnem vprašanju, pošilja vznemirljivo sporočilo: reforme in sprejemanje kriterijev niso odločilni niti dovolj za pridružitev EU," nadaljuje časnik.
Jutarnji list v ločenem tekstu navaja, da ima Hrvaška dva tedna časa, da sprejme mediacijski svet, kar bi pomenilo deblokado njenih pristopnih pogajanj.
'Urejanje na sodišču bi blagodejno vplivalo na politično stabilizacijo'
"Urejanje hrvaško-slovenskega spora pred mednarodnim sodiščem bi blagodejno delovalo na politično stabilizacijo celotnega jugovzhoda Evrope," pa piše današnji Vjesnik. "Če bi Hrvaška popustila in pristala na to, da njeno mejo namesto ustreznega mednarodnega sodišča določa kakšna politična skupina, bi odprla Pandorino skrinjico podobnih zahtev iz drugih sosednjih držav."
Vjesnik opozarja na morebitne teritorialne zahteve Italije in Črne gore v Jadranu ter Srbije na Donavi. Omenjenemu primeru bi lahko sledile tudi druge države po svetu, ki bi z izsiljevanjem in politično arbitražo želele nadomestiti pomanjkanje svojih pravnih argumentov, ko gre za lastne teritorialne ambicije. Politične odločitve o meji, kar bi morali vedeti tudi v Bruslju, izzovejo politično nestabilnost, ki se v končnici lahko prelevi v nove spopade, ocenjuje časnik.
Nasprotno bi urejanje spora pred Meddržavnim sodiščem v Haagu ali Mednarodnim sodiščem za pravo morja v Hamburgu predstavljalo dodatno spodbudo državam, da svoje obmejne spore rešujejo na civiliziran način, kar bi okrepilo tudi zaupanje v pravne institucije Združenih narodov, sklene edini hrvaški dnevnik v državni lasti.
KOMENTARJI (226)
Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.