Tujina

Bo po rekordnem El Niñu svet prizadela še izredno močna La Niña? Strokovnjaki so že na preži

Washington, 26. 04. 2016 09.34 |

PREDVIDEN ČAS BRANJA: 3 min
Avtor
Nina Šašek Kocbek
Komentarji
19

Lansko leto je bilo globalno gledano rekordno toplo predvsem na račun zelo močnega vremenskega pojava El Niño. Kot opozarjajo strokovnjaki, se El Niño poslavlja, prve meritve pa že nakazujejo, da mu bo sledila sestrica La Niña, ki ima ravno nasprotni učinek, najbolj pa se je bojijo v Južni Ameriki.

Leto 2016 bo očitno postreglo še z enim vremenskim fenomenom. Po najmočnejšem oziroma godzila El Niñu prihaja La Niña, opozarjajo strokovnjaki ameriške Nacionalne uprave za oceane in ozračje (NOAA). Prve meritve namreč že nakazujejo začetek nastanka La Niñe, saj so temperature vode na površju morja v regiji 3,4, torej v ekvatorialnem delu Tihega oceana, že začele padati.

Območje ob ekvatorialnem delu Tihega oceana, kjer so izmerjeni temperaturni odkloni na morski površini. Ob obali Ekvadorja so že zaznali upad temperature.
Območje ob ekvatorialnem delu Tihega oceana, kjer so izmerjeni temperaturni odkloni na morski površini. Ob obali Ekvadorja so že zaznali upad temperature. FOTO: NOAA

Ta padec temperatur še ni tako zelo izrazit, da bi lahko z zagotovostjo rekli, da bo El Niñu sledila La Niña. Namreč ni vedno tako. Ker pa smo letos imeli rekorden El Niño, obstaja velika možnost, da je pred nami rekordna La Niña.

Osvežimo, kaj sploh pomeni El Niño in kaj svetu prinaša njegova sestrica La Niña. El Niño in La Niña skupaj tvorita vremenski vzorec. Pojavljata se ciklično, ni pa nujno, da 'dečku' vedno sledi 'deklica' (v španščini namreč El Niño pomeni deček, La Niña pa deklica). El Niño je povezan z nenavadno toplim morjem v ekvatorialnem delu Tihega oceana, La Niña pa z nenavadno hladnim. Območje, na katerem se pojavljata, je veliko 1100 km krat 6600 km oziroma dobrih 7 milijonov kvadratnih kilometrov. 

Več o El Niñu in njegovih posledicah preberite v članku z naslovom ANIMACIJA: Zakaj svet trepeta pred majhnim 'dečkom' iz Tihega oceana?

El Niñu običajno sledi La Niña, ni pa to pravilo

El Niño je ime za toplo, La Niña pa ime za hladno fazo pojava ENSO. O El Niñu govorimo, ko pet zaporednih trimesečnih povprečij temperature vode na površju morja v tej regiji preseže odklon 0,5 stopinje Celzija. Višji kot je odklon, močnejši je El Niño. Z izrazom La Niña pa označujemo nizke temperature vode v tem delu Tihega oceana. O La Niñi govorimo, ko je temperaturni odklon v omenjeni regiji petkrat zapored negativen.

El Niño (marca 2016) se poslavlja.
El Niño (marca 2016) se poslavlja. FOTO: NOAA

Kot opozarjajo strokovnjaki, meritve kažejo, da se El Niño poslavlja, predvidoma naj bi njegov konec zaznali na začetku poletja. Prav tako so že opazni prvi znaki nastanka La Niñe, a bo treba na zanesljivejše podatke počakati do 12. maja, ko bodo izvedene naslednje meritve in njihove analize. 

La Niña 'napaja' atlantske orkane

Letošnji El Niño je poskrbel, da je bilo leto 2015 globalno gledano rekordno toplo, rekordne temperature pa so se nadaljevale tudi prve tri mesece letošnjega leta. V času La Niñe, ko padajo temperature površinskih voda, se predvsem okrepijo vetrovi na območju vzhodnega Tihega oceana. Ti močni vetrovi še pospešujejo nastanek močnih atlantskih orkanov, ki prizadenejo predvsem jugovzhod ZDA, vpliv La Niñe pa se čuti tudi drugje, vse tja do zahodne obale Evrope.

Posledice, ki jih povzroča La Niña, so izrazitejše na južni polobli.
Posledice, ki jih povzroča La Niña, so izrazitejše na južni polobli. FOTO: climate.gov/NOAA

Medtem ko El Niño zahodnemu in osrednjemu delu ZDA prinaša dež, bo La Niña na tem območju tipično povzročila sušno dobo. Severozahodu Tihega oceana in jugu Aljaske pa La Niña prinaša hladnejše vreme.

Avstraliji, Filipinom in Šrilanki La Niña prinesla katastrofalen dež

Konec leta 2010 in na začetku 2011 so Avstralijo zajele rekordne padavine, ki so povzročile katastrofalne poplave. Izredno silovito deževje je zajelo tudi Brazilijo, Šrilanko, Filipine in celo Južno Afriko. Katastrofalne poplave so bile neposredna posledica pojava La Niña, ki je imel izrazit vpliv na vreme po vsej južni polobli. Kot opozarjajo strokovnjaki, se v času La Niñe z nižjimi temperaturami in višjim zračnim pritiskom močna kondenzacija nad tropskim in subtropskim Tihim oceanom zmanjša. Namesto da bi deževalo nad morjem, zato dežuje na kopnem, in sicer na območjih blizu oceanom.

Leto 2011, posledice La Niñe: v Teksasu katastrofalna suša, v Avstraliji uničujoče poplave.
Leto 2011, posledice La Niñe: v Teksasu katastrofalna suša, v Avstraliji uničujoče poplave. FOTO: AP

Posledice El Niña so globalno gledano sicer večje od tistih, ki jih povzroča La Niña, kar pa še ne pomeni, da se ni treba bati njenih učinkov.

  • image 4
  • image 5
  • image 6
  • image 1
  • image 2
  • image 3

KOMENTARJI (19)

Opozorilo: 297. členu Kazenskega zakonika je posameznik kazensko odgovoren za javno spodbujanje sovraštva, nasilja ali nestrpnosti.

3334446789
26. 04. 2016 19.21
-1
Ljudje so napaka evolucije. Zato imamo paradoksalne zaplete obeh vroče-hladnih Ninjov in na stotine drugih problemov. Ni več ustrezne biosfere, primanjkuje čiste pitne vode, vdihavamo prašne delce. Čas je, da pospravimo kufre in odidemo! Tako si bo najlepši planet našega osončja vsaj malo opomogel in vzpostavil za Človeka in Naravo polnovredno življenje.
Jst !
26. 04. 2016 15.01
+4
Ja res je, zemlja je bolna ima eno redkih bolezni v vesolju - človečke oz. ljudi!
Razumnež
26. 04. 2016 14.06
+1
Torej nekaj povsem novega, kar pa se sicer dogaja že celotno zgodovino zemlje.
KardinaIFrancRodeVKristusu
26. 04. 2016 13.51
-11
Spet bo Cerar kriv za vse.... Pa Murgle....
Razumnež
26. 04. 2016 14.06
+7
User792410
26. 04. 2016 13.23
+24
Vsem vsaj malo razgledanim je že dolgo popolnoma jasno, da je zgodba o globalnem segrevanju servirana zaradi točno določenega namena ! Statistike namreč jasno pričajo, da je vpliv človeštva le 0,03-0,04 % v skupni količini CO2 v atmosferi ! To je približno 8 gigatonov letno. Zemlja sama jih oddaja 40.000 letno. Znano je, da vlagajo ZDA bilijone dolarjev v okoljevarstvene lobije. Torej po upoštevanju tega dejstva nam je lahko popolnoma jasno, da sta denar in moč tisto pravo gonilo teorije globalnega segrevanja. Zemlji sami pa je, hvala bogu, kaj malo mar za razno razne človeške teorije in ostale neumnosti in se po svojem naravnem ciklusu počasi bliža tako imenovani mini ledeni dobi, kar nam vsi resni znanstveniki iz tega področja dopovedujejo že vsaj toliko časa, kot obstaja famozna teorija o globalnem segrevanju.
Shinan79
26. 04. 2016 15.09
+3
flojdi
26. 04. 2016 13.13
-3
. kako lepo , da sta za vse zdaj kriva nino in nina....., samo vzroki ne več nič
hondica
26. 04. 2016 12.59
+2
Glede na vso histerijo warmerjev bi se danes v letu 2016 morali že vsi cvreti. Pa se ne.
Robert Flisar
26. 04. 2016 17.29
Ti pa očitno ne razumeš kaj sploh pomeni globalno segrevanje in ohlajanje.
Transformerji
26. 04. 2016 12.30
+1
El Ninu sledi La Nina, ni pa to pravilo, pravijo strokovnjaki, ne vem zakaj jih plačujemo in potrebujemo - Zemlja živi svoj ciklus, zaradi ljudi je pa sem pa tja v določenih predelih malo odklona.
Ka pa mislis
26. 04. 2016 11.43
+29
A bo davek na na el nino?
obožeobože
26. 04. 2016 12.28
+1
Mormon že preučuje študijo! čaka še na dodatek na El nino!
sonoran71
26. 04. 2016 11.24
-7
Ne vem kaj non stop blodijo glede tega, ker sploh nima nobenega vpliva na Evropo. Svet se vrti in se bo vrtel, pogoji za življenje bojo nekaj časa slabši nekaj časa boljši. Zame osebno take novice povročajo splošno paniko med neumnimi ljudmi. Vedno govorijo kakšno bo vreme za leto oz. dve leti, deseletje naprej, dozdaj pa niso še napovedali točno kakšno bo vreme za 2 dni naprej, razen če vidijo da ni oblaka oz. je oblačna cela Evropa že en teden ter potem rečejo da pa bo jutri lepo oz. deževno.
Svalbard
26. 04. 2016 11.34
+18
sonoran71
26. 04. 2016 12.02
-19
Kakšno butasto vprašanje, koliko si star 10 ali 11let ????
Svalbard
26. 04. 2016 12.08
+16
@sonoran78 Prej bi rekel butast odgovor na zelo preprosto vprašanje, ki je povsem na mestu. Ampak treba je zaplest, ker smo tako pametni, a ne? Odgovorili pa še vedno niste.
needspeed
26. 04. 2016 11.19
+6
panika panika panikaaaa! hiter zaloge nardit
tali?ni tom
26. 04. 2016 11.11
+26
in kaj bi sploh radi? dež?ne dežja?toplo poletje?,mogoče deževno?kaj? vedno nekaj bluijo ti strokovnjaki ,vendarle gre narava svojo pot! pa manj škropit nebo pa bo bolje,elita bi to morala skopčat!aja,pol nebi blo redukcije populacije na svetu,za priviligirane bi zmanjkalo!