Bi lahko Slovenija postala žep za nezakonite prebežnike?

Na četrtkovo napoved italijanskega notranjega ministra Mattea Salvinija, da bo v primeru, če se skupne italijansko-slovenske patrulje na meji med obema državama ne bodo izkazale za učinkovite, so se danes odzvali tudi na ministrstvu za notranje zadeve in poudarili, da gre "za notranjepolitično odločitev posamezne države".

Na ministrstvu so ob tem še poudarili, da je namen okrepljenega čezmejnega sodelovanja med Slovenijo in Italijo v obliki mešanih patrulj boj proti nezakonitemu priseljevanju ob upoštevanju sekundarnega gibanja nezakonitih migracij. 

Pojasnili so še, da je do junija slovenska policija od italijanskih varnostnih organov sprejela 126 nezakonitih migrantov. To je primerljivo z lanskim letom, ko je v enakem obdobju vrnila 108 tujcev. "Ne moremo torej govoriti o velikem porastu problematike na skupni meji," so dejali.

Štiri patrulje na teden, tri na slovenski, ena na italijanski strani

Omenjene mešane slovensko-italijanske patrulje bodo sicer mejo med državama začele nadzorovati v ponedeljek. Izvajanje patrulj bo v skladu s sporazumom, ki sta ga podpisali državi, zaključilo pa se bo 30. septembra letos, so povedali na generalni policijski upravi. Predvidene so štiri patrulje na teden, tri na slovenski in ena na italijanski strani.

Kot so še navedli na policiji, se bodo mešane patrulje sorazmerno izvajale na obeh straneh meje, in sicer na odsekih, kjer prihaja do zgostitev nedovoljenega prečkanja meje. Najpogosteje jih bodo izvajali na območju Policijske uprave Koper. Od slovenskih policistov bodo poleg koprskih sodelovali še novogoriški.

Poleg operativne vrednosti ima izvajanje mešanih patrulj tudi druge posredne rezultate, so dodali na generalni policijski upravi. To sta hitrejša izmenjava informacij in spoznavanje terena v sosednji državi za primere čezmejnega zasledovanja. Poleg tega predstavljajo jasen signal tihotapcem, da vstop v drugo državo še ne pomeni, da postopkov proti njim ne bodo sprožili v državi, iz katere so zbežali.

Stvari še niso tako daleč: 'To je res zadnja možnost'

Pa se lahko v Sloveniji upravičeno bojimo, da bo država postala žep za ilegalne prebežnike, če se uresniči napoved italijanskega notranjega ministra?

Čeprav iz Italije, konkretno iz Salvinijeve stranke, svarijo, da stvari še niso tako daleč, gre te napovedi jemati zelo resno. "To je logično res zadnja možnost, naš minister ni nora oseba," je za oddajo 24UR povedal Danilo Slokar, deželni svetnik Furlanije-Julijske krajne.

Mnogi so bili skeptični, ko je Salvini dejal, da bo zaprl italijanska pristanišča za ladje prebežnikov. A jih je. In če so v prvi polovici leta 2017 zabeležili skoraj 80 tisoč prihodov, jih je bilo letos le 2600.

Zato je na naši strani precej zaskrbljenosti. Varnostni strokovnjaki opozarjajo, da bi lahko Slovenija tako postala žep za ilegalne migrante, ki ne bi mogli naprej, ne proti severu, ne proti zahodu. Hud udarec pa bi bil tudi za vse Primorce.

Policijska uprava Koper, ki je v prvih petih mesecih letošnjega leta zabeležila 60-odstotni porast števila ilegalnih prehodov meje, sicer beleži zanimive podatke. Lani so jim Italijani v istem obdobju vrnili 93 oseb, letos le 73. A to ne pomeni, da porasta prehodov v Italijo ni: na primer samo prejšnji petek so v Dolini pri Trstu italijanski organi prijeli kar 100 nezakonitih migrantov, ki so tja prišli preko Slovenije.

'Tisti, ki je živel z železno zaveso, si ne more želeti novih zidov'

Medtem pa je bila napoved italijanskega notranjega ministra že deležna kritik ljudi, ki živijo ob meji. Goriški župan Rodolfo Ziberna je v odzivu dejal, da ima Salvini prav, da je potreben dodaten nadzor na meji. "Nočemo pa novih zidov, saj si tisti, ki je živel z železno zaveso, ki je prepolovila mesto, tega ne more želeti," je izjavil. 

Salvinijevo idejo je kritizirala tudi senatorka slovenskega rodu Tatjana Rojc. "Potem ko smo si močno prizadevali za padec zidov v Evropi, bi zdaj gradili nove," je dejala. Zdi se ji, da nekateri Slovenijo jemljejo kot sivo cono in ne kot polnopravno članico EU. "Nima smisla govoriti o prosti trgovini, čezmejnem sodelovanju, skupnih projektih med Gorico in Novo Gorico, potem pa razmišljati o izključitvi območja Slovenije in posledično Hrvaške iz Evrope," je dejala. 

Rojčeva verjame, da se je treba problema lotiti na evropski ravni, kjer bi bilo treba pokazati voljo za spremembo dublinske uredbe. "To bo prvi izziv nove Evropske komisije, " je prepričana.

Predsednik FJK Massimiliano Fedriga, ki je član Salvinijeve Lige, je medtem ocenil, da bi lahko na slovensko-italijanski meji znova prišlo do uvedbe sistematičnega nadzora.

"Vemo kakšno je bilo veselje in navdušenje, ko smo vstopili v Evropsko unijo leta 2004 in ko so padle meje. Treba je narediti vse, da do ponovnih vzpostavitev mejnih kontrol ali pa vzpostavitve kakršnekoli ograje na noben način ne pride," pa je dejal Gregor Perič, poslanec državnega zbora iz stranke SMC.