Bodo v Nemčiji prepovedali nošenje burk na nekaterih javnih krajih?

Nemški notranji minister Thomas de Maiziere je danes podprl uvedbo delne prepovedi nošenja burk, in sicer na nekaterih javnih krajih in v vladnih poslopjih, medtem ko v državi poteka vroča razprava o integraciji migrantov v družbo.

"Strinjamo se, da zavračamo burke, strinjamo se, da želimo uvesti zakonske zahteve, da mora biti obraz viden na krajih, kjer je to potrebno za skupno življenje v naši družbi," je dejal po srečanju z notranjimi ministri nemških zveznih dežel iz vrst njegove Krščansko-demokratske unije (CDU) in koalicijskih krščanskih socialistov (CSU) v Berlinu, ki so ga pripravili glede vprašanja morebitne uvedbe prepovedi nošenja burk na javnih krajih, ki so jo sicer že uvedli v Belgiji in Franciji.

To vključuje prepoved burke oziroma popolnega zakritja obraza s strani nekaterih muslimank med vožnjo, v javnih uradih, registracijskih uradih, šolah in na univerzah, na sodiščih, v javnih ustanovah, je dejal.

Na javni televiziji je še poudaril, da prepoved nošenja burk na javnih krajih ni povezano z varnostnimi vprašanji, temveč s promocijo politik, ki ljudi zbližujejo. "Med seboj si želimo pokazati obraze in zato se strinjamo, da zakrivanje obraza zavračamo, vprašanje je le, kako oblikovati ustrezen zakon", je dejal.

De Maiziere je še ocenil, da bi uvedba delne prepovedi burk verjetno dobila podporo v parlamentu v nasprotju od splošne prepovedi, za katero se zavzema bolj skrajen desni del stranke.

Kot navaja francoska tiskovna agencija AFP, pomeni stališče de Maiziera kompromis z bolj desno usmerjenimi člani CDU pred septembrskimi volitvami v dveh ključnih zveznih deželah, v katerih naj bi se obetal dober rezultat desničarski populistični stranki Alternativa za Nemčijo (AfD).

Do migrantov sovražno nastrojena stranka AfD je sicer med tistimi, ki povezujejo prihod rekordnega števila beguncev v državo v lanskem letu s povečano grožnjo terorizma, kar je Merklova že odločno zavrnila.

De Maiziere, ki je član CDU, je sicer že minuli teden dejal, da splošne prepovedi burk ne podpira, saj je ustavnopravno problematična. "Vsega, kar zavračamo, ni mogoče prepovedati," je poudaril 11. avgusta ob predstavitvi novih ostrejših protiterorističnih ukrepov. Ti zaostrujejo kaznovanje tujcev, storilcev kaznivih dejanj. Ti bodo glede na predlagane ukrepe hitreje pristali za zapahi, hitreje bodo tudi izgnani.

Ukrepi so posledica dveh julijskih napadov na Bavarskem, ki naj bi jih izvedla borca Islamske države. Najprej je 17-letni napadalec na vlaku v Würzburgu z mačeto poškodoval pet ljudi. Le nekaj dni kasneje se je na glasbenem festivalu v kraju Ansbach razstrelil sirski prosilec za azil in pri tem ranil 15 ljudi.

Razprava tudi v Avstriji

Razprava o prepovedi burk se je medtem znova razvila tudi v Avstriji, predvsem v konservativnih političnih krogih. Sprožil jo je avstrijski zunanji minister Sebastian Kurz, ki prihaja iz vrst ljudske stranke (ÖVP). V pogovoru za avstrijsko radiotelevizijo ORF je v četrtek zvečer ob pozivu k prepovedi burk izpostavil, da celotno prekrivanje ženskega telesa preprečuje integracijo, sicer pa njegova ÖVP pripravlja novi zakon o integraciji, ki ga bo predložila prihodnje leto.

Prepoved burkinijev v Franciji se širi

Medtem se je po več obalnih mestih v Franciji za prepoved nošenja burkinija odločila tudi Nica. Na tamkajšnjih plažah ženske od danes ne smejo več nositi teh kopalk, zasnovanih za muslimanke, ki skorajda v celoti pokrivajo telo, so odločili v tamkajšnji mestni hiši.

Nica je bila 14. julija prizorišče grozovitega napada, v katerem je radikalizirani Tunizijec s tovornjakom povozil in po najnovejših podatkih ubil 86 ljudi. V četrtek, pet tednov po napadu, je namreč poškodbam v bolnišnici podlegel neki moški.

Nica je odločitev o prepovedi burkinijev sprejela, potem ko je tamkajšnji prvi namestnik župana Christian Estrosi pred dnevi te kopalke kritiziral kot nekaj, "kar ni v skladu z našim idealom družbenih odnosov". 

Pred Nico je burkinije - gre za izpeljanko iz besed burka in bikini, prepovedalo že več francoskih obalnih mest, kot prvi so se za to 28. julija odločili v Cannesu. Francoski premier Manuel Valls je v sredo za tovrstne odločitve izrazil razumevanje. Dejal pa je tudi, da država ne bo sprejela enotne zakonodaje glede tega.

Na drugi stani več francoskih nevladnih organizacij, med njimi Liga za človekove pravice in Združenje proti islamofobiji v Franciji, ocenjuje, da gre pri prepovedi burkinijev za diskriminacijo. Omenjeni združenji sta se danes v zvezi s tem obrnili na upravno sodišče v Nici, ki bo odločitev sprejelo v ponedeljek.

Francija, ki ima največjo muslimansko skupnost v Evropi, je leta 2010 prepovedala nošenje burk na javnih mestih.

Italijanski imam z objavo fotografije redovnic na plaži sprožil polemike

Italijanski imam je na svojem Facebook profilu objavil fotografijo skupine redovnic na plaži, oblečenih v redovniške halje s tančico. Objava je sprožila burne odzive, zaradi česar so njegov profil za nekaj ur celo blokirali, imam pa se zagovarja, da je želel le pokazati, da med islamom in krščanstvom ni tako velikih razlik pri pravilih oblačenja.

Izedin Ezir iz Firenc je fotografijo osmih redovnic objavil v odziv na prepoved burkinija - kopalk za muslimanke, ki zakrijejo skoraj celotno telo - ki se širi po Franciji.

Uporabniki Facebooka so fotografijo delili več kot 2000-krat, precej jih je pod njo zapisalo tudi komentar. Facebook jo je nato začasno blokiral. 

"Želel sem povedati, da del zahodnih vrednot izhaja iz krščanstva in da tudi med ljudmi s krščanskimi koreninami obstajajo takšni, ki se v celoti zakrivajo," je Ezir dejal za italijansko televizijo Sky Tg24.

Pojasnil je, da je z objavo fotografije želel spodbuditi "pozitivno razpravo", prejel pa je zahvale številnih kristjanov.