Sporno programsko opremo za osem evrov na uro razvijali indijski inženirji

Boeing ima vse večje težave z letalom 737 max, ki je prizemljeno vse od marca, ko so preiskovalci nesreče predstavili sume, da je za nesrečo dveh teh letal kriv sistem MCAS. Pred dnevi je nadzorna skupina pri ameriški administraciji za civilno letalstvo (FAA) sporočila, da je odkrila novo napako, ki jo mora proizvajalec odpraviti. Tako ni znano, kdaj bi letalo lahko znova poletelo. 

Viri so za CNN namreč povedali, da naj bi nova napaka, najverjetneje programska, imela podobne lastnosti kot MCAS, a naj bi izvirala iz drugega podsistema. Tako je letalo oziroma računalnik sam potisnil nos letala navzdol. Novo napako naj bi odkrili pri simulatorskih testih, ki jih je Boeing izvajal po uvedbi programskih nadgradenj, ki naj bi preprečevale ponovitev scenarijev, kot so se zgodili pri Ethiopian Airlines in Lion Air. V obeh nesrečah je umrlo 346 ljudi. 

Ob tem ostaja vprašanje, kako je lahko podjetje, ki je znano po svojem natančnem oblikovanju letal, naredilo osnovne napake v programski opremi. Dolgoletni inženirji Boeinga so povedali, da je to posledica predaje dela manj plačanim izvajalcem. Sporna programska oprema je bila namreč razvita v času, ko je Boeing odpustil več izkušenih inženirjev in pritisnil na dobavitelje, da bi ti znižali stroške. 

Vodilni ameriški proizvajalec letal in njegovi podizvajalci so se zanašali na začasne delavce s pomanjkljivo izobrazbo, večinoma iz Indije, ki so razvijali in preizkušali le za osem evrov na uro, piše Bloomberg. Kot je povedal eden od nekdanjih inženirjev, so programsko opremo pomagali soustvarjati indijski diplomanti pri indijskemu razvijalcu programske opreme HCL Technologies. 

Boeingovo sodelovanje z Indijci sicer ni naključje, saj so v zadnjih letih prejeli več naročil za izdelavo indijskih vojaških in potniških letal. Od SpiceJet so prejeli naročilo 100 letal tipa 737 max, in sicer v vrednosti 20 milijard evrov.

Boeing je zanikal, da so se pri razvoju sporne programske opreme zanašali na pomoč inženirjev iz podjetja HCL. "Boeing ima dolgoletne izkušnje z dobavitelji po vsem svetu. Naš glavni poudarek je na zagotavljanju, da so naši izdelki in storitve varni, najvišje kakovosti in v skladu z vsemi veljavnimi predpisi," je povedal predstavnik podjetja. Iz HCL so ob tem sporočili, da ne želijo komentirati dela, ki ga opravljajo za stranke. Kot pravijo, niso odgovorni za napako na letalih 737 max. 

Nekdanji inženirji pri Boeingu so povedali, da so bili zaradi tekmovanja z Airbusom večkrat deležni pritiskov. "Podjetje je na vsak način želelo zmanjšati stroške. Na enem od sestankov so nam dejali, da nas preprosto ne potrebujejo več. Vsi inženirji smo bili odpuščeni," je povedal eden od inženirjev, ki so ga odpustili leta 2015. 

V zameno za naročilo Air Indie v višini okoli 10 milijard evrov je Boeing na drugi strani obljubil, da bo v indijska podjetja vložil 1,5 milijarde evrov. S tem so pomagali številnim podjetjem v Indiji, ki so razvijala programsko opremo, med drugim HCL. Vendar pa je zaposlovanje tujih začasnih delavcev boleča točka nekaterih Boeingovih inženirjev, ki pravijo, da je strah pred izgubo službe privedel do številnih napak. Inženirji v Indiji so namreč na uro najprej prejeli okoli 3 evre, nato pa 8, kar je veliko manj kot na uro zaslužijo ameriški inženirji – med 30 in 35 evri. 

Podjetje HCL je leta 1976 ustanovil milijarder Shiv Nadar, lani pa so imeli več kot 8,6 milijarde dolarjev prihodkov. Z 18.000 zaposlenimi v ZDA in 15.000 v Evropi je HCL globalno podjetje, ki ima veliko izkušenj na področju računalništva, je dejal njihov predsednik in dodal, da jih je Boeing izbral za svojega partnerja na podlagi izkušenj in ne nižje cene. 

737 max prodajna uspešnica

 Letalo tipa 737 max je postal Boeingova prodajna uspešnica kmalu, potem ko so ga predstavili leta 2011. Max je bila posodobitev 50 let starega dizajna in spremembe so morale biti omejene do te mere, da je Boeing lahko nova letala prodajal kot piškote, pravijo inženirji. 

Številni preiskovalci skušajo vse od dveh letalskih nesreč ugotoviti, kako in kdaj so bile sprejete ključne odločitve o sporni programski opremi. Podjetje očitno nikoli ni testiralo, kako se oprema odzove v ključnih situacijah, je povedal eden od nekdanjih inženirjev. "Veliko ljudi bi se moralo zavedati tega problema in ukrepati."