'Evropa razpada pred našimi očmi'

In tako se je začel 'boj za Evropo' na izjemno evropski način – z manifestom intelektualcev in pisateljev iz 21 držav, ki so se poimenovali za 'evropske patriote', ki menijo, da se "tri četrt stoletja po porazu fašizma in 30 let po padcu Berlinskega zidu začenja nova bitka za civilizacijo". In ti v manifestu opozarjajo, da se "liberalne vrednote v Evropi soočajo z izzivom, ki ga nismo videli že od 30. let preteklega stoletja". 

V petek objavljeni manifest svari, da je Evropa v nevarnosti pred "populističnimi silami, ki so preplavile celino". Brez novega upora bodo imele prihajajoče evropske volitve "najbolj uničujoče posledice, kar smo jih kdajkoli videli – zmaga za uničevalce in sramota za tiste, ki še vedno verjamejo v zapuščino Erazmusa, Danteja, Goetheja in Komenskega, prezir do inteligence in kulture, eksplozija ksenofobije in antisemitizma". 

Dodajajo, da sta Evropo zapustili dve veliki zaveznici 20. stoletja, ki sta celino dvakrat rešili pred samomorom – "tista preko Rokavskega preliva in tista preko Atlantika". 

Podpisniki manifesta pozivajo Evropejce, naj se zavzamejo in postavijo v bran liberalni demokraciji in evropskemu projektu, ki "kljub svojim napakam, spodrsljajem in včasih celo strahopestnosti ostaja drugi dom za vsakega svobodnega človeka na planetu". Naraščajoči populizem pa so poimenovali za 'dimno zaveso za neofašizem', Evropa pa je po njihovih besedah ideja, ki, vse bolj izpostavljena manipulacijam Kremlja, "propada pred našimi očmi". 

Turški pisatelj Pamuk je za The Guardian ob tem dejal, da je ideja Evrope pomembna tudi za neevropske in nezahodne države: "Brez ideje Evrope je svobodo, ženske pravice, demokracijo, egalitarizem težko braniti v državah na mojem koncu sveta. Zaradi zgodovinskega uspeha Evrope je bilo lažje braniti te ideje in vrednote, ki so ključne za človeštvo. Ta ideja Evrope je napadena." 

Evropske volitve slovo od liberalne demokracije? 

Številni napovedujejo, da bomo na evropskih volitvah (prvih, na katerih ne bodo volili tudi Britanci) doživeli vzpon populističnih, nacionalističnih, protipriseljenskih strank. 'Dovolj je grajenja Evrope. Čas je, da se znova povežemo s svojo nacionalno dušo', je glavna ideja, ki stoji za valom populizma. 

Vodja italijanske Lige Matteo Salvini je volitve opisal kot izbiro med "Evropo elit, bank, financ, migracij in negotovih zaposlitev" in "Evropo ljudi in delavcev" ter se zaobljubil, da bo oblikoval evroskeptično italijansko-poljsko os. Madžarski premier Viktor Orban pa pravi, da so volitve priložnost, da se poslovimo do 'liberalne demokracije'. 

Proti desnemu populizmu sta se zoperstavila francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel, a oba se soočata s številnimi izzivi na domačih tleh, ki so ju oslabili tudi na evropskem političnem parketu. 

Na prelomu tisočletja je populizem obstajal zgolj na skrajnem robu evropske politike. A v manj kot 20 letih se je število Evropejcev, ki svoj volilni glas namenijo populističnim strankam, povečalo s sedmih na 25 odstotkov, razkriva preiskava Guardiana. V letu 1998 sta imeli zgolj dve evropski državi, Slovaška in Švica, populistične stranke v vladi. Dve desetletji kasneje se jima je pridružilo še devet drugih držav. Število Evropejcev, ki imajo populistično vlado pa se je povzpelo z 12,5 na 170 milijonov.

A kaj je pripomoglo k porastu populizma v Evropi, kje se skriva glavni vzrok? Kot razloge se običajno našteva (in ugiba) vse od globalizacije, migracij, recesije in družbenih omrežij. A popolnoma jasno je le eno – za pogosto omenjenimi in na videz preprostimi vzroki se skriva mnogo bolj zapletena zgodba.