Španske banke so se v težavah znašle predvsem zaradi posojil v času razcveta gradbeništva. Veliko teh posojil zdaj ostaja neodplačanih, banke kopičijo nepremičnine, za katere ni kupcev, ljudje pa ostajajo brez strehe nad glavo. Neuradno pa sta glavna krivca za težave korupcija in propadle visoko rizične naložbe, ki so namesto milijonskih dobičkov prinesle milijonske izgube. (Foto: Reuters)

Finančni ministri evroobmočja so potrdili 100 milijard evrov vreden paket pomoči za obubožane španske banke. Sprva bo Špancem na voljo 30 milijard iz začasnega reševalnega sklada EFSF, saj stalni mehanizem ESM še ne deluje. Delati naj bi začel šele septembra.

EFSF nima statusa prednostnega upnika. Za vračanje posojila bo sicer odgovorna država, preko katere bodo banke dobile pomoč. Mehanizem za neposredno reševanje bank naj bi namreč začel delovati šele prihodnje leto.

Slovenci bomo v prvem, 30-milijardnem obroku prispevali za 175 milijonov evrov poroštev, bili pa smo med državami, ki so se zavzemale, da bi Španija vso pomoč dobila iz ESM, saj tako javni dolgovi držav, ki bodo pomoč prispevale, ne bi bili obremenjeni.

V težave so banke zabredle same, brez pomoči se ne morejo rešiti

Španske banke so se v težavah znašle po več letih kreditiranja gradbenih projektov, ko pa je nepremičninski balon počil, so posojila ostala neplačana, kupcev za nepremičnine, ki so vmes izgubile velik del svoje vrednosti, pa ni mogoče prodati. Nekoliko bolj po tihem se sicer govori, da za težave najbolj prizadete Bankie ni kriv le pok nepremičninskega mehurčka, ampak korupcija in visoko rizične naložbe, zaradi česar se s to banko ukvarja tudi španski urad za boj proti korupciji.

Španska vlada je v svoje banke sicer poslala že na milijone evrov, a to ni bilo dovolj, državi pa je zaradi težav s prazno državno blagajno enostavno zmanjkalo denarja.

Pomoč ni zastonj, Španci besni zaradi varčevanja

Čeprav so pogoji veliko manj strogi kot na primer v primeru Grčije, pa bo v zameno za pomoč nekaj zahtev morala izpolniti tudi Španija. Med njimi sta prestrukturiranje bank, ki bodo prejele pomoč, in ureditev celotnega bančnega sistema.

Vzporedno pa mora Španija nadaljevati uresničevanje zaveze za zmanjšanje presežnega javnofinančnega primanjkljaja in napotke za odpravo makroekonomskih neravnovesij. Čeprav to ni pogoj za pomoč, se je vlada Mariana Rajoyja odločila, da bo temu tudi sledila.

Po že tako ostrih varčevalnih ukrepih v preteklih mesecih je španski parlament zdaj prižgal še zeleno luč za naslednji, 65 milijard evrov vredni varčevalni paket. Ta med drugim vključuje zvišanje davka na dodano vrednost na 21 odstotkov, ukinitev božičnice za javne uslužbence, ukinitev davčnih spodbud za kupce nepremičnin in znižanje nadomestil za brezposelne od šestega meseca naprej. Na ulice španskih mest se je zato znova podalo veliko protestnikov, po nekaterih ocenah okoli 100.000. Pravijo, da so zaradi varčevanja ostali goli in bosi, zato zahtevajo konec proračunskih rezov.

Niso pa vse španske regije v enakih težavah. Med najbolj zadolženimi je poleg Katalonije še regija Valencia, ki bo špansko vlado zaprosila za finančno pomoč, saj nima dovolj sredstev za izpolnjevanje finančnih obveznosti. Podpredsednik regije Jose Ciscar ni želel komentirati višine sredstev, za katere bo zaprosila Valencia.

Španci protestirajo proti varčevanju. (Foto: Reuters)

Gospa Merkel, bomo še kdaj videli svoj denar?

Španci so očitno le prišli do pomoči za svoje banke, a je veliko državljanov evroobmočja z novo pomočjo za banke, ki so krizo pravzaprav zakuhale, izjemno nezadovoljnih.

Še posebej vroče je bilo ob potrjevanju pomoči za Španijo v Nemčiji. Čeprav je za pomoč Španiji glasovalo kar 81 odstotkov poslancev, Nemci kanclerko Angelo Merkel sprašujejo, kdaj bo konec reševanja nasedlih evropskih bank in držav. V okviru 100-milijardnega paketa bo namreč Nemčija prispevala kar tretjino. A za zdaj velja, da je bolje gasiti požar kot pustiti, da propade peto največje gospodarstvo v Evropski uniji.

Protesti izničili učinek napovedane pomoči

Zahtevana donosnost na 10-letne španske državne obveznice se je pred telefonsko konferenco evroskupine sicer znova povzpela nad psihološko mejo sedmih odstotkov. Vlagatelji so tudi pod vtisom vnovične krepitve odpora proti varčevalnim ukrepom na ulicah španskih mest.

Donos do dospetja na 10-letne španske državne obveznice je na elektronski borzi MTS trenutno pri 7,10 odstotka.
Nekoliko se je zvišala tudi zahtevana donosnost na italijanske državne obveznice, ki je trenutno pri 6,08 odstotka.

Znižuje pa se donos do dospetja na nemške obveznice, ki je pri le 1,16 odstotka. Prav tako vlagatelji zahtevajo nižjo donosnost na francoske, avstrijske, finske, nizozemske, irske in celo portugalske obveznice.